Putka
		   
		
		   
		  
		   
		 | 
	  
		
		
		 Evo nas doma .. Malo po kosih tale RR berem, da pridem na tekoče.. Sem kar z januark2011 prekopirala, da ne pišem še enkrat.. Mi je kar hecno, za razliko od 2007 v Lj porodnišnici zdaj dva dni prej mamic ven mečejo, po normalnem porodu gredo ene celo 2. dan domov, po cr 4. če je vse ok.          Naš Vitan je bil prve dni pravi zaspanec, še za dojenje ga je bilo  treba zbuditi, pa itak je vsem ene 3x zaspal... Je pa prve dni veliko  spal, bruhal plodovnico  in mu je bilo slabo, ponoči so ga pa odplejali. No, zadnjo noč sem ga imela ob sebi, pa smo imeli zabavo  !! Se je dojil na 2 urci, pa potem ni hotel v svojo posteljo spat...  Vizita pa zjutraj ob 7h!!! Sem bila vseeno vesela, ker je dr.Grošelj  rekel da grem lahko domov. Nisem računala, povem zakaj...          V porodni sobi:  kot je že pika27 napisala, sva se srečali na CTGju, jaz sem zelo  vesela, da sem šla tokrat na CR brez popadkov. Po klistirju so naju z  možem odpeljali v porodno sobo, prišla je super energična, mlada babica  Irena (same pohvale  ), me je pripravila, kri, kateter... Potem pride naenkrat cela ekipa  sester in zdravnikov za v operacijsko. Se predstavi dr. Trojner  (operaterka, uper zdravnica ), pa še dr. Bizjak (ki je delala morfologijo) in anesteziologinja (tista iz PDC  ). Ko sem njo zagledala, sem ji povedala da če bo ona tam, naj kar ea  naredijo. In potem sem morala še urco počakat, ker sem dobila 2 flaši  infuzije, so eno pred mano prej vzeli, sicer bi bila prva...          Operacija:  EA so mi lepo dali, skoraj takoj sem imela mravljinčaste noge, je pa  občutek zelo hecen. Sem si predstavljala da si paraliziran, ampak vse  čutiš, edino nič ne boli, dotik, pa pritiskanje, vse normalno..   No, moj CR je bil zelo zahteven, trajal uro in pol (vse čutila, kako  dr not po trebušni votlini šari...), sem imela od prejšnjič namreč  maternico, prepono, podkožje skupaj zaraščeno  , so težko narazen dali da so maternico sprostili. Še eno fajn  presenečenje, sestri v operacijski sta bili znanki (ena soseda, ena od  tašče znanka), tako da so mi vse sproti razlagale..     Da skrajšam,  končno pride ven glavica, rečejo da je fantek, mali dvakrat zacvili,  babica Irena mi ga na hitro pokaže in potem ga še vsega umazanega dobi  očka, ga skupaj umijeta in uredita, je bil presrečen.. Ker so me kar  fajn prerezali, so mi v trebuhu pustili cevko, da je ven tekla  tekočina..          Po CR: No, tisto ni prijetno, precej  boleče, sploh naslednji dan, ampak potrpiš, sploh ker se je vse kar ok  izteklo. Namreč, cevka od drenaže ni šla ven, tako da so mi v nedeljo še  en kratek poseg naredili, spet narkoza, ampak je bilo hitro (niti pol  urce not-ven), pa potem sem bila čisto ok, trebuh nič bolel in kot  rečeno, danes že doma   So se ene trije dr prej matrali, da bi ven potegnili, tist res ni bilo  fajn in sem bila zelo vesela, ko je oddelčni dr predlagal poseg..          Dojenje gre, Vitan je ful firbčen malček, na široko gleda in posluša, malo brunda, pa seveda vleče..           Punca sta ga zelo lepo sprejeli, sploh Katja za katero nisem vedela,  kaj pričakovati.. Uboga Vesna, ki je pa ponavadi zdrava, je pa dva dni  nazaj zakuhala, ima virozo, vročino do 40st, tako da ga bolj od odaleč vsa  nesrečna gleda.. Bomo še Imunoglukan sprobal, škodit ne more..           Tudi prva skupna noč je za nami, zbudil se je ene 3x, tako da sem se nekaj naspala... Za zdaj dovolj.. 
			
								
			
			
				  	
		  
		  
		  
		 |