massylou
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Ampak ne govorim mu stvari, ki tako zelo užalijo.
Ne držim v sebi. Povem.
Te nocem "pilat"  , ampak me zanima, cisto resno.
Kako ves, kdaj je nekaj dobro zadrzat v sebi (in ali potem to ne skoduje tebi?) in kdaj je treba povedat?
Povem, kar me teži. Če je kaj takega, očitam. Se tudi skregava. Ampak ne uporabljam psovk. Ne rečem mu, da je proklet moron zagamani, da je zaostali embicil, da naj bo okolju prijazen in se da reciklirat, da je navaden prasec umazani... in podobnega.
Povem pa, da mi ni všeč blablabla, da to, kar je rekel/naredil ni ok, da dej že enkrat nehaj... Pač, kar je od situacije odvisno. Sva tudi že eno oktavo višje komunicirala na mezzo forte, ampak psujem ga ne. To hočem povedat.
In če je kdaj kaj takega, da je za počakat, počakam. Recimo, nekaj me grozno moti, on cel dan dela, pride domov in mu ne zlajnam vsega, kar imam, že na vratih. Počakam, da pride k sebi... in ko je primerno, mogoče celo drugi dan na kavici na balkonu, povem, da je to pa to...
Da bi mi škodilo, da počakam, če je res nujno? Mislim, da ne. Vem, da bo prišlo ven slej ko prej (minute/ure/dan); neprimerna situacija prej naredi več škode.
Moram reči, da se z nekim kolikor-toliko odnosom da veliko zmenit. Doseže se marsikaj. Pa to ni preračunljivost, ampak sodelovanje. Meni zablokira, če mi kdo kaj na grd način teži. Pri njemu je podobno.
Moji posti se nanašajo na psovke, ne na to, da stvari ostanejo nerazčiščene.
< Sporočilo je popravil massylou -- 11.9.2008 12:22:54 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tak da - dopuščam to možnost, gotovo, ko imaš vsega poln kufer (evo kletvico
)... Ampak še nisva tak daleč
.
