Edinka
|
Nisem mama, vem pa, kakšna sem bila kot najstnica. Meni sicer niso nikoli težili, itak so vedeli, da nima smisla (imela sem dobre ocene in dobro družbo). Tudi moja ušesa niso brez lukenj. Ni mi žal niti za eno. Imam pierce v jeziku, pa sploh ni nek bav bav, kot se vse bojite. Res je, da nekaj dni težko ješ in govoriš, ko se ga pa enkrat navadiš, je, kot ga ne bi imel. Zame nekateri po nekaj letih še vedno ne vedo, da ga imam. Če ti pierce vstavi profesionalec, se nimaš česa bat. To je pač del kulutre, najstniškega trenda ... Bolje pierci kot extacy in rave. Nekatere pierci in tatuji minejo, jaz sem si prvi tatu dala za poroko. Draga hči (pozabila sem ime) ... Nisi prva s toliko uhani in ne zadnja, pa smo vsi preživeli! Če ti je to všeč, zakaj pa ne! Vidi se, da mamo spoštuješ, kar je danes čedalje bolj redko. Si prava mala upornica, kar loči rože od plevela. Bodi drugačna, povprečnih je itak že dovolj! Sama sem vedno bila drugačna (glasba, oblačenje, razmišljanje) pa imam danes dobro službo in zelo lepo življenje. Lep pozdrav obema in imejta se radi kot do sedaj! Malo svobode pa kvečjemu izboljša odnos!
|