|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Sem sploh normalna?
27.11.2008 14:29:38   
ssevin
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Sploh ne vem, kje bi začela. Moje življenje je prava zmeda. Mislim, da je z mano nekaj hudo narobe.
Sex imam rada in ga sovražim. Čudno, ne?Uživam z moškim do katerega ne čutim nič, oziroma ne čutim ljubezni.Sovražim pa sex z ljubljeno osebo, oziroma ne prenesem, da se me dotika nekdo, ki ga imam rada.
Celo tako daleč so me zanesla čustva, da bi tistemu, ki ga imam zelo rada, včasih najraje povzročila fizično bolečino.Vsak dan je huje, in sram me je o tem s kom govoriti.user posted image
Še enkrat.Ko se me dotika skoraj popoln tujec uživam, z lastnim možem, ki ga imam rada, pa v postelji trpim.
Zakaj, se sprašujem.Kako naj si pomagam?Je kdo doživel kaj podobnega?user posted image



Stara, totalno si normalna.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Sem sploh normalna?
27.11.2008 18:05:30   
nanč
Celo tako daleč so me zanesla čustva, da bi tistemu, ki ga imam zelo rada, včasih najraje povzročila fizično bolečino.

Draga anonimna..
podobno se je zgodilo meni v otroštvu in še kasneje,lahko bi rekla da me je to spremljalo skoraj celo življenjeuser posted image
Zato imam sama take probleme.,sex je bolj med redkimi aktivnostmi,posledično nimam najboljšega kontakta z svojimi otroci in partnerjem.To me zelo žalosti,zato sem tudi sama poiskala pomoč.Upam da bo pomagalo,sem pripravljena tudi na to,da začnem z zdravljenjem-tablete.tebi pa priporočam da še poskušaš pri strokovnjakih.Šele zdaj ko odrastemo se najbolj kažejo rane otroštvauser posted image


_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Sem sploh normalna?
20.2.2009 0:46:14   
takor
Loči se, tako ne bo nihče trpel in s tujci bo samo še uživanje v življenju. user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Sem sploh normalna?
5.3.2009 10:27:01   
Anonimen
Jaz imam malo podobno situacijo, samo da pri meni gre za drug vzrok. veliko boljši mi je bil seks s ****frendi, kot pa zdaj s stalnim partnerjem. Zakaj...ker smo si bili tuji, ker smo se videli samo za seks, ker ni bil tako pogosto na voljo, kot je zdaj... Zdaj pa je seks tako zelo dosegljiv, da je včasih že kar nezanimiv. Pa ljubim svojega iz vsega srca in niti nimam želje po drugih tipih, pogrešam pa tisti razburljiv sex. In potem zaprem oči in si zarolam v glavi film, kako seksam z nekom brez obraza, predvajam si situacije, ki me najbolj rajcajo in me ful nakuri. Mogoče bi kdo rekel, da varam, ampak meni se ne zdi tako, ker si dejansko ne želim drugih moških.
Bi pa tebi vseeno svetovala v prvi vrsti terapijo.

(odgovor članu takor)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Sem sploh normalna?
5.3.2009 16:33:35   
ronja
Loči se, tako ne bo nihče trpel in s tujci bo samo še uživanje v življenju.


Verjetno nisi vsega prebral/a, če si, pa je to primitivizem prve vrste!

anonimna2, ko boš imela otroke, seks ne bo več skoz na voljo, pa bo:)

(odgovor članu takor)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Sem sploh normalna?
5.3.2009 16:38:22   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: kajalin*

Hmmm?Bi js rekla da je to neke vrste motnja.Kakšne travme iz otroštva?Tega me tu ne bomo mogle razvozlat se morš sama v sebe poglobit in pridit do tega zakaj je tako,al pa psihiater,nč hudga ampak to ni normalno...
Ja, kajalin.Kot majhna punčka sem doživela spolno zlorabo od moškega,ki mi je bil kot oče.user posted image
O teh stvareh sem že spregovorila, tudi s strokovnjaki, vendar ni nič bolje.Rabim nekoga, ki se mu podobno dogaja,oziroma nekoga,ki je nekaj podobnega doživljal.


evo, točno tako je z manouser posted image user posted image user posted image user posted image . V otroštvu sem bila večkrat zlorabljena, toda o tem nisem še z nikomur spregovorila. Do svojega lastnega dolgotrajnega partnerja imam zelo velik odpor..sovražim da se me dotakne, da pride od zadaj in me zagrabi za prsi...z moškim ki sem ga pa komaj poznala (pred partnerjem) pa sem neizmerno uživala...user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Sem sploh normalna?
6.3.2009 0:08:59   
picola1
Hm...vidim, da nas je kar precej takšnih, ki smo preživele res krute stvari v otroštvu...
Meni je ogromno pomagala gospa Katja Bašič na Zavodu proti spolnemu zlorabljanju, potem Peter Topič, ki se ukvarja z zasvojenostmi s seksualnostjo in ki je prevedel knjigo, ki mi je tudi ful pomagala in sicer Ne recite temu ljubezen. Pa seveda dolgi pogovori z možem, ki mi že od vsega začetka stoji ob strani in sama s svojo introspekcijo.
Zame osebno pa je bilo eno od pomembnejših spoznanj tudi to, da se moram naučit potolažit svojega notranjega otroka...

Še čisto tako mimogrede: tiste, ki vedno nekaj provocirate, ne znate bit sočutne, se delate norca, itd...:upam, da ste mal začutle, tako kot Volga (kapo dol, da si se avtorici teme opravičila) da ima vsako še tako bizarno vprašanje ali obnašanje svoje ozadje...In da je to ozadje lahko zelo žalostno in lahko s svojimi pripombami zelo prizadanemo so-človeka...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Sem sploh normalna?
6.3.2009 7:15:06   
clara23
IZVIRNO SPOROČILO: picola1


Še čisto tako mimogrede: tiste, ki vedno nekaj provocirate, ne znate bit sočutne, se delate norca, itd...:upam, da ste mal začutle, tako kot Volga (kapo dol, da si se avtorici teme opravičila) da ima vsako še tako bizarno vprašanje ali obnašanje svoje ozadje...In da je to ozadje lahko zelo žalostno in lahko s svojimi pripombami zelo prizadanemo so-človeka...


user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Sem sploh normalna?
7.3.2009 19:02:25   
Anonimen

tudi sama se preživela zlorabo v otroštvu (šlo je za telesne stike in oralni sex)... menim,da sem to "prebolela".

v pubarteti sem se težko  sploh spustila v sex, potem ko sem ga začela prakticirat sem ga s prevečimiuser posted image potem sem spoznala moškega, ki je sedaj moj mož. ko sem z njim prvič sexala sem se razjokala... in se mu izpovedala (izpovedala sem se tudi fantu ki mi je nedolžnost vzel, pa je vseeno silil v mene in me izsiljeval s tem da me bo pustil, da je dosegel svoje - kot začaran krog)... moj mož je reagiral drugače, verjetno me je s tem tudi obdržaluser posted image ... preteklo je kr nekaj časa da sem v seksu začela uživat in sem sproščena... z možem sicer ne govoriva o tem več, vendar me nikoli ne sili v nobene oblike seksa... njegovo potrpljenje in podpora me je pripeljala do tega, da uživam v seksu in da sem osebi, ki me je zlorabila že zdavnaj oprostila. zanimivo, s to osebo se lahko celo pogovarjam - z dvignjeno glavo, takrat sem močna jaz... verjetno misli, da se jst ne spomnemuser posted image user posted image user posted image user posted image oooo,jst se že spomnem, pa še kako dobro se spomnem. samoo ne bom pustila da nek tak nizkotnež uniči moje lepo in srečno življenje...

verjetno pa si vse ženske ne morejo same pomagat, ali pa so bile njihove zlorabe v težji oz skrajnejši obliki... veliko je faktorjev ki definirajo naše življenje, vsekakor pa tiste, ki zaradi tega razvijajo motnje, vam predlagam da poiščete pomoč v društvih, kjer so strokovnjaki in ženske s podobnimi izkušnjami... zdravljenje s tableti ne podpiram, ker to ni rešitev problema!!!!

(odgovor članu clara23)
  Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 7:33:33   
Anonimen
Mislim, da gre pri tebi, tako kot je bila pri meni (pa nisem bila spolno zlorabljena, ampak na druge načine) za pomanjkanje zaupanja do partnerja. Nekaj mora biti, da te odvrača od iskrenega pogovora z njim. Mogoče te je sram povedati? Misliš, da te ne bo razumel? Da ti bo očital?

Lahko ti povem iz lastnih izkušenj - mojega partnerja sem resnično začela ljubiti šele takrat, ko sem se mu popolnoma zaupala - ampak res do detajlov. Nekako sem vedno prej mislila, da ne bo razumel, da je brez veze, bilo me je tudi zelo sram in ker stvari še prebolela nisem, sem čutila občutek krivde. Ampak resnično, ko sem se mu zaupala, je iz mojega srca padla velika skala. In ravno on je bil pobudnik, da sem poiskala strokovno pomoč. Pri tem mi je stal ob strani, se z mano pogovarjal - skratka, zelo me je presenetil.

Ko boš resnično zaupala svojemu partnerju, boš lahko začela prebolevati preteklost. Kajti potrebuješ nekoga, ki te razume, ki ti je v oporo in ti pred njim ni treba skrivati svojih občutenj. Le kako naj on razume, kaj se s tabo dogaja, če se mu ne odpreš? Zaupnik je seveda lahko tudi kakšna druga oseba, vendar če bi rada živela z možem v medsebojnem razumevanju in ljubezni, bi bilo pametno, da je ravno on tvoj zaupnik.

Upam, da si na dobri poti prebolevanja preteklosti......Sama sem potrebovala dolga leta. Ampak zaradi lastne krivde, saj nisem nikomur zaupala, še možu ne.....pa sem potem končno ugotovila, da je to razlog za stalne napetosti med nama in tudi podobne težave sva imela, kot ti opisuješ - nisem si ga želela.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 7:37:19   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: kajalin*

Hmmm?Bi js rekla da je to neke vrste motnja.Kakšne travme iz otroštva?Tega me tu ne bomo mogle razvozlat se morš sama v sebe poglobit in pridit do tega zakaj je tako,al pa psihiater,nč hudga ampak to ni normalno...
Ja, kajalin.Kot majhna punčka sem doživela spolno zlorabo od moškega,ki mi je bil kot oče.user posted image
O teh stvareh sem že spregovorila, tudi s strokovnjaki, vendar ni nič bolje.Rabim nekoga, ki se mu podobno dogaja,oziroma nekoga,ki je nekaj podobnega doživljal.


Kaj naj ti rečem, sama sem bila tudi spolno zlorabljena in dogaja se mi do pikice isto. V seksu sem vedno uživala dokler sem bila s tistim človekom na distanci. Ko se je pa razvilo v nekaj več me pa mori, bi mu zadala fizično bolečino tako kot ti. Vendar mislim, da je to prikrita agresija, do tistih ki so me zlorabili v otroštvu. Delam na tem da to odpravim. Probaj tudi ti.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 9:58:59   
kamilija
Sej ne morem verjet, da se je javilo toliko zlorabljenih punc. Enuser posted image  za vas.
Eni anonimni, ki pa je napisala, da se lahko celo pogovarja z osebo, ki jo je zlorabila, pa vprašanje, kako to? Jaz bi ga zbrcala ali zatožila ali nekaj pač. Je tvoj sorodnik ali kaj??

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 10:21:02   
Anonimen
sama sem bila zlorabljena s strani starejšega soseda, bratranca in v zgodnjem otroštvu nekega sostanovalca v bloku (tega se zelo malo spomnim vem pa kaj točno se je zgodilo) in 2 od vseh teh (sosed in bratranec) sta mrtva, za tretjega pa ne vem ampak upam da je tudi tako.
Je bilo pravo olajšanje ko sem izvedela za smrt prvih dveh..čeprav je bratranec umrl v prometni nesreči z motorjem sem vesela da je tako..je dobil kar je zaslužiluser posted image

(odgovor članu kamilija)
  Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 15:00:05   
kamilija
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sama sem bila zlorabljena s strani starejšega soseda, bratranca in v zgodnjem otroštvu nekega sostanovalca v bloku (tega se zelo malo spomnim vem pa kaj točno se je zgodilo) in 2 od vseh teh (sosed in bratranec) sta mrtva, za tretjega pa ne vem ampak upam da je tudi tako.
Je bilo pravo olajšanje ko sem izvedela za smrt prvih dveh..čeprav je bratranec umrl v prometni nesreči z motorjem sem vesela da je tako..je dobil kar je zaslužiluser posted image



user posted image a ti to resno? Trije so te zlorabili? Kaj pa starši niso nič opazili?

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 17:23:26   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sama sem bila zlorabljena s strani starejšega soseda, bratranca in v zgodnjem otroštvu nekega sostanovalca v bloku (tega se zelo malo spomnim vem pa kaj točno se je zgodilo) in 2 od vseh teh (sosed in bratranec) sta mrtva, za tretjega pa ne vem ampak upam da je tudi tako.
Je bilo pravo olajšanje ko sem izvedela za smrt prvih dveh..čeprav je bratranec umrl v prometni nesreči z motorjem sem vesela da je tako..je dobil kar je zaslužiluser posted image



user posted image a ti to resno? Trije so te zlorabili? Kaj pa starši niso nič opazili?


ja, čisto, smrtno resnouser posted image user posted image . Nihče ni nič opazil ker se doma nikoli nismo pogovarjali o spolnosti..

(odgovor članu kamilija)
  Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Sem sploh normalna?
9.3.2009 20:53:57   
picola1
Uh, ja...veliko nas je, res...Koliko pa je še tistih, ki se tega sploh ne spominjajo, koliko tistih, ki vejo pa o tem nikoli nočejo razmišljat, ker je preveč boleče...tistih, ki o tem nikoli ne govorijo, ker se na smrt sramujejo tega pa čeprav jih ne bi smelo bit ničesar sram, ker niso ničesar naredile narobe...user posted image

Pa še razmišljanje na pisanje anonimne, ki pravi, da ima s človekom, ki jo je zlorabil še vedno stike: jaz sem jih tudi imela s svojim dedkom...samo zame je to pomenilo, da še nisem dovolj prišla v stik s svojo jezo in žalostjo, kar je istočasno pomenilo tudi to, da se na čustvenem področju sploh še zdravit nisem začela...Šele ko sem pretrgala vse stike, še prej pa se soočila z njim (naj še on občuti del bremena, zakaj bi bila tiho in se delala kot da nič ni-to sem delala 15 let in je bilo dovolj)...šele takrat sem začela s svojim dejanskim zdravljenjem...Tako da te sicer ne razumem čisto dobro (sama si ne predstavljam, da se splčoh pogovarjam z njim), niti nisem čisto prepričana, da je to, kar počneš ok zate...ti pa iz srca želim, da je tvoja bolečina res tako majhna kot pišeš in da si res razčistila z vsem tem...user posted image Hvalabogu, če si...samo jaz ko gledam nase, imam še po petih letih intenzivnih pogovorov s strokovnjaki, še veliko za predelat...(pa ne samo na podorčju spolnosti, ampak je zloraba posegla na popolnoma VSA področja mojega življenja)

Zaradi vseh teh zlorab, ki jih je mnogoooooooo mnogo več, kot pa si mislimo, mi je še bolj čudno (ali kako naj se izrazim), da je bilo vsega skupaj samo enih par odgovorov na temo, ki sem jo odprla na Otrok- Vzgoja...Spraševala sem namreč, če se s svojimi otroci kaj pogovarjate o spolni zlorabi itd...Še danes ne vem, kaj je temu vzrok. Ali sem odprla res tak tabu temo, ali premalo vemo o tem, ali sploh ne razmišljamo o tem? Ali mislimo, da se nam ni potrebno s svojimi otroci pogovarjat o tej tematiki? A smo prepričani, da se našemu otroku to ne more zgoditi? Hm...Tudi na ta vprašanja tam nisem dobila odgovora...Ali pa morda celo mislimo (tako kot moj sodelavec), da se to sploh nikjer ne dogaja, ker česa takega starš (ali pa kdorkoli že) ne more narediti svojemu otroku?
Sama sem prepričana, da če bi se v naši družii pogovarjali o zlorabi...hm...v bistvu o spolnosti nasploh...da bi imela občutno manj možnosti, da bi me dedek zlorabil, če bi pa že me poskušal, bi lažje rekla NE (otrok tega ne ve ali pa se boji) ali pa bi vsaj nekomu povedala (tako pa sem bila tiho celih 15 let).

Vsem, ki ste bile zlorabljene: user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Sem sploh normalna?
10.3.2009 11:22:29   
ronja
Jaz sem šla samo na njegov pogreb, ker je bil pač mamin oče in zato, da bi bilo njej lažje, ne zaradi njega. Dokler je bil pa živ, pa nisem hotela tja, sploh ker sem bila noseča in ne bom svojih malih punčk vozila nekam v bližino pedofilov, pa tudi če so še v trebuščku in jim nič ne more, ker je ves betežen. ne, pa pika. Sem ji povedala, da če hoče, da grem, potem mu bom tudi povedala svoje in to vpričo vseh, pa mi je malo mar, koliko razume in koliko ne, ostali bojo sigurno razumeli. Hehe, potem mi ni nikoli več omenjala, da naj ga grem pogledat, predno umreuser posted image .

Meni sicer ni naredil kaj strašno hudega, vendar so mi bili že njegovi lupčki za adijo in pozdrav totalno grozni. In odkar vem, da to ni bilo edino, kar je kdaj komu naredil, nisem več hodila tja.

Na splošno mislim, da ni prav, da teh ljudi žrtve ne prijavijo, ker je pač že tako dolgo od tega, ker so prebolele... Ker samo s tem, da se o tem govori, da se prasce prijavi, da gre kdaj kakšen tudi sedet zato, bomo lahko zgradili družbo, ki si ne bo ob tem zatiskala oči.

Moja mami recimo še zdaj ne prizna, da ni bilo vse ok. Ima trenutek, ko prizna, potem pa spet pol leta ne verjame... Kaj češ, ko bo prišla do tega, fajn, verjamem, da enkrat bo... Bi bilo pa verjetno vsem lažje priznat, da se to dogaja, če ne bi žrtve prebolele in pozabile in se delale, da ni nič... Ker potem tudi naslednji, ki se mu to zgodi (pa ni nujno, da pri istem človeku, lahko pa - ker ta človek zdaj ve, da tako ne bo kaznovan zato, kar je storil), ne bo upal povedat, ker se o tem ne govori, pa ker itak nikoli ni nihče kaznovan! Zato jaz ne dovolim, da bi kdo zahteval lupčka od mojih tamalih. ker morata vedet, da jima to ni dolžnost!

(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Sem sploh normalna?
10.3.2009 18:12:18   
komarka
Pretresena se izpovedih spolno zlorabljenih zensk in ob podatkih, kako je ta groza pogoto prisotna ravno v druzinah.

Vsem žrtvam spolnega nasilja ćelim, da ponovno najdete svoje dostojanstvo.

Pripenjam pa link na temo (iz Med.over. net), ki sem jo po naključju odkrila in ki govori o spolni zlorabi (sicer posredni). mOrda katera najde kaj opogumljajočega zase.

"oropana intimnosti"

Objem!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Sem sploh normalna?
10.3.2009 20:16:07   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sama sem bila zlorabljena s strani starejšega soseda, bratranca in v zgodnjem otroštvu nekega sostanovalca v bloku (tega se zelo malo spomnim vem pa kaj točno se je zgodilo) in 2 od vseh teh (sosed in bratranec) sta mrtva, za tretjega pa ne vem ampak upam da je tudi tako.
Je bilo pravo olajšanje ko sem izvedela za smrt prvih dveh..čeprav je bratranec umrl v prometni nesreči z motorjem sem vesela da je tako..je dobil kar je zaslužiluser posted image



user posted image a ti to resno? Trije so te zlorabili? Kaj pa starši niso nič opazili?


Joj pri meni je bil tudi najprej sosed, pa potem bratranec, potem pa od tete mož. Doma sem najprej povedala za soseda, pa ni bilo nič....user posted image Mama očetu itak nikoli ni povedala, nimam pojma zakaj, sosed je pa rekel da on nič ne ve in pri tem je ostalo user posted image

(odgovor članu kamilija)
  Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 8:14:38   
Pikicapokica6
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sama sem bila zlorabljena s strani starejšega soseda, bratranca in v zgodnjem otroštvu nekega sostanovalca v bloku (tega se zelo malo spomnim vem pa kaj točno se je zgodilo) in 2 od vseh teh (sosed in bratranec) sta mrtva, za tretjega pa ne vem ampak upam da je tudi tako.
Je bilo pravo olajšanje ko sem izvedela za smrt prvih dveh..čeprav je bratranec umrl v prometni nesreči z motorjem sem vesela da je tako..je dobil kar je zaslužiluser posted image



user posted image a ti to resno? Trije so te zlorabili? Kaj pa starši niso nič opazili?


Joj pri meni je bil tudi najprej sosed, pa potem bratranec, potem pa od tete mož. Doma sem najprej povedala za soseda, pa ni bilo nič....user posted image Mama očetu itak nikoli ni povedala, nimam pojma zakaj, sosed je pa rekel da on nič ne ve in pri tem je ostalo user posted image



Oooooo grozauser posted image user posted image  Ampak nisem presenečena, da starši niso ukrepali......Poznam še VELIKO takih, ki so si zatiskali oči, ker so se bali soočenja z resnico in se zameriti drugim ljudem, ali pa svojim otrokom enostavno niso verjeli. Ne vem, kako bi rekla takim staršem - nimam pravih besed. Ampak to zame starši niso. Če ne znajo zaščititi svojih otrok, potem res škoda, da otroke imajo. Žalostno, res. Zame so tukaj starši sokrivi.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 8:25:57   
Anonimen
Ena anonimna je napisala, da tablete ne prinesejo rešitve - imaš čisto prav. Toda ti si imela srečo, veš, da si lahko premagala zlorabo na tak način, si očitno zelo močna ženska, imaš podporo od moža in zaradi tega nisi imela hujših motenj.

Toda, vse nimajo te sreče, veš. Zaradi zlorabe sem bila dolga leta v hudi depresiji, strah me je bilo vseh ljudi, zapirala sem se noter.....skratka, nepredstavljivo. Ko sem se odločila za strokovno pomoč, sem govorila enako kot ti - tablet nočem, in pika. Ampak na koncu sem spoznala, da brez tega ne bo šlo. In ne boš verjela. Začeli so se dogajati čudeži - začela sem hodit med ljudi, iskati družbo, strah se je umikal. S pomočjo tablet sem lažje prebolela zadevo, videla stvari bolj jasno (ne samo črno). Jemala sem jih malo več kot pol leta, potem sem nehala in od takrat naprej (moram potrkati) ŽIVIM. Če ne gre drugače, potem pač ne gre. In če ti zdravljenje s tableti, poleg pogovorov s psihologom seveda, pomaga, potem sem vsekakor ZA.

Pa da ne bo pomote, nikakršnih tablet ne jem, še kontracepcijske pri meni ne pridejo v poštev. Na splošno sem zagovornica zdravega življenja, ukvarjam se s športom. Ampak če ne gre drugače, pač ne gre. In kadar je res hudo, človek naredi vse, da bi bilo boljše.

(odgovor članu Pikicapokica6)
  Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 8:47:21   
ronja
Joj pri meni je bil tudi najprej sosed, pa potem bratranec, potem pa od tete mož. Doma sem najprej povedala za soseda, pa ni bilo nič....user posted image Mama očetu itak nikoli ni povedala, nimam pojma zakaj, sosed je pa rekel da on nič ne ve in pri tem je ostalo user posted image


vem, da tako dela večina, ampak tako mamo bi jaz... grrrrruser posted image da te otrok prosi za pomoč, tebi je pa važno, kako bo zgledalo... pa se nočeš kregat... s sosedom???

Čeprav dolgoročno tablete po moje niso rešitev, pa včasih po moje toloko omilijo bolečino, da lahko človek začne funkcionirat. Super, če gre čisto brez, vendar so nekateri preveč ranjeni, da bi se sploh lahko borili. takrat je dobro začasno toliko omilit bolečino, da lahko človek začne delat na sebi in se soočat z grozotami, ki so se mu zgodile... ne smejo bit pa samo tablete, kot delajo baje nekateri psihiatri, ki napišejo recept in se vidimo prihodnjič... mora bit oboje, tudi pogovor, pa fajn je, da je še kdo za podporo (mož,...)

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 10:02:55   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Joj pri meni je bil tudi najprej sosed, pa potem bratranec, potem pa od tete mož. Doma sem najprej povedala za soseda, pa ni bilo nič....user posted image Mama očetu itak nikoli ni povedala, nimam pojma zakaj, sosed je pa rekel da on nič ne ve in pri tem je ostalo user posted image


vem, da tako dela večina, ampak tako mamo bi jaz... grrrrruser posted image da te otrok prosi za pomoč, tebi je pa važno, kako bo zgledalo... pa se nočeš kregat... s sosedom???





podpis...

starši so/smo zato, da otroke zaščitimo ne pa da jim obrnemo hrbet ko nas potrebujejo...upam da bom sama boljši starš kar se tega tiče kot sta bila moja oče in mami..

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 13:28:07   
Anonimen
Sem anonimna, ki je odprla temo. Z možem še nisva nič uredila, se pa počasi odtujujeva. Mislim, da bo najinega zakona konec, ker je zame najbolje, da živim sama.Bolj ga prosim, da me posluša, bolj me odriva od sebe. V tem trenutku lahko rečem,da ne čutim več ničesar do njega. Enostavno me odbija njegovo obnašanje. Najprej je bil ves razumevajoč, ker je mislil, da se bom hitro pobrala, ko mu bom enkrat povedala, potem se je pa naveličal mojih težav. Saj ga po eni strani razumem, vendar si ne morem pomagati, če mi ni do spolnosti. Pa stokrat sem mu rekla, da naj se vede do mene kot odrasle ženske, ne pa da govori z mano kot, da sem otrok. To me spomninja na tistega pedofila.user posted image user posted image
Kar se pa tiče staršev, kar ste nekatere pisale. Meni mama še danes ne verjame in se dela kot, da sem si vse izmislila. Z njo nočem imeti stikov, vendar me mož stalno sili, da se pogovarjam z njo. Jaz pa ne morem, ker do nje čutim samo jezo in gnev.
Zdaj si res želim samo to, da se čimprej odselim in zaživim sama. Hvala vam za vaše nasvete in tolažbo.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 13:47:41   
suncicica
te popolnoma razumem......
nekje od svojega 19 leta naprej sem ves cas vedela da je z mano nekaj narobe,pa nikoli nisem vedela kaj. po eni strani me je sex privlacil,po drugi pa so obstajale stvari ki so me v trenutku zmrznile. imela sem resno zvezo-5 let,in s partnerjem sem se dobro razumela,ampak vedno je bilo nekaj kar me je blokiralo. in me se vedno. ne prenesem oralnega sexa-ce ga kdo izvaja meni, ne prenesem da se me boza po joskih....in sedaj koncno po 10 letih sem ugotovila zakaj. med mojim 9-13 letom so me trije moski spolno zlorabili. in vsi so bili "druzinski clani".

zato razumem tvoje tezave,menjala sem prevec partnerjev . dokler sem jih spoznavala so bili vsi super,ampak ko je prislo do sexa ,sem se vsakega na najhitrejsi mozni nacin resila.brez razlage.
meni je najbolj pomagal pogovor. s sedanjim partnerjem sem prvic v zivljenju razcistila kaj ja in kaj ne. in hvalabogu me razume. sicer pa obiskujem tudi strokovno pomoc. upam da bom enkrat to prebrodila do konca in da me pri nobenem sexu vec ne bo zatrokiralo,ko se me bo fant dotaknil na napacnem mestu.


_____________________________

Stella in Pia

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Zgodbe malih junakov: 9 dni sem bila v ume...
Sprejeli so me v zelo kritičnem stanju na Infekcijsko kliniko, opravili nujen carski rez, intubirali. Potem sem bila v ...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?