Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Kaj bi ve naredile, če bi se pri službenem Miklavžu lahko odločile, ali otrok dobi bon za 20 evrov, ali pa mu same kupite darilo za ta bon in ga potem tam dobi?
Torej: ali gre otrok potem z vami s tem bonom v trgovino in si sam izbere darilo, ali ga pred tem zanj izberete že ve?
Pa to velja za malo večje otroke, ki že "sami vedo, kaj hočejo" (kar je seveda ena gora čimvečjih čimbolj pastičnih avtomobilov, iz katerih se potem v sobi drek dela).
Zame je Miklavž sinonim za dobroto, skromnost, vrednote. Torej, ni dileme - darilo. Simbolično.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi..... F. Lainšček
Glede na to, da pri nas nosi samo Miklavž, bi mu v vsakem primeru doma prinesel darilo. Zato bi jaz vzela bon in šla skupaj z otrokom v trgovino, da bi si sam nekaj izbral.
A največji plastičen avto, kar se jih dobi za 20 evrov? Pa a veš, koliko jih že ima, ki ležijo na policah in se prah na njih dela? Saj vem, da bi bil tisti trenutek, ko bi ga domov nesel, srečen. Ampak že naslednji dan pa po moje ne vem in bi pač tisto ležalo med vso drugo plastično šaro.
A ti bi mu res vseeno pustila, da si ga kupi namesto npr. kaj bolj primernega, kar bi mu bilo sicer tudi všeč, pa bi lahko dalj časa uporabljal? Bi mu? Pa res samo vprašam, ker me zanima, ker res ne vem, kaj naj naredim.
Sama kupi darilo. Tudi moj tamal je tak, da v trgovini izbere največjo bedarijo, po možnosti nekaj čisto plastičnega, kar jih imajo. Pa da ne govorim o tem, kolk tega ima že doma.
A največji plastičen avto, kar se jih dobi za 20 evrov? Pa a veš, koliko jih že ima, ki ležijo na policah in se prah na njih dela? Saj vem, da bi bil tisti trenutek, ko bi ga domov nesel, srečen. Ampak že naslednji dan pa po moje ne vem in bi pač tisto ležalo med vso drugo plastično šaro.
A ti bi mu res vseeno pustila, da si ga kupi namesto npr. kaj bolj primernega, kar bi mu bilo sicer tudi všeč, pa bi lahko dalj časa uporabljal? Bi mu? Pa res samo vprašam, ker me zanima, ker res ne vem, kaj naj naredim.
Če veš, da bi izbral tisto kar že ima, in da drugi dan ne bo več zanimivo, potem mu sama nekaj kupi. Nekaj, kar veš, da ga bo razveselilo.
K nam Miklavž ne nosi igrač, temveč le kakšne čokoladice, mandarine, nogavice... Igrače nosita Božiček in Dedek mraz (en doma, drugi k nonotom). Tudi ko prinese "službeni" dedek mraz je tako, da dobimo bone in jim potem kupim darilo za "doma" tisti pa, ki pride pri podelitvi pa jim prinese tudi glih nekaj simboličnega (sok, smoki, čokoladica). Igrače pa izberemo ponavadi tako, da prelistamo katalog in si tam izbere kar si želi. Če je nekaj kar že ima ji povem, da tega dedek mraz ne bo prinesel, ker seveda že ima... in da itak ne vem, če ji bo vse prinesel kar si je izbrala. Nato to zalepimo in "pošljemo" Dedku mrazu.
Da od nevem koliko dobrih možev dobi darila pa se mi ne zdi smiselno...
_____________________________
Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.
Mah, saj pamet mi veleva, naj grem sama iskat darilo. Ampak srce ima pa občutek krivde, ker ne bo tistega žara v njegovih očeh, kiste evforije, ko bo po policah brskal za naaaaaaajvečjim, najboooooolj plastičnim avtomobilom na svetu. Ki jih ima že 100.
Jaz bom v službi, sicer zase, dobila bon za 50 evrov v Mulerju, ampak bom za ta denar kupila kocke, katere itak vem, da si jih želi. Tako da to ni isto. Za RD v službi tudi vedno dobim v Mulerju, sicer za 20 evrov, takrat mu pa vedno dam ta bon, da si gre potem izbrat, kar želi. Pa itak moram potem še dodat zraven, ker naš ima drage želje. lego kocke pa take zadeve. AMpak O.K., saj se dolgo zabava z njimi.
Za ta bon, Mišni, bi šla jaz kupit za Miklavža, ker res, Miklavž ne nosi bonov. In otroci sami po trgovinah ne izbirajo za Miklavža. Mislim tako, fizično po trgovinah.
Pri nas v službi izberemo darila, pri očku pa je "službenih" otrok premalo za organizacijo in dobijo bone. Našemu 6. letniku bon ne pomeni kaj dosti, zato se običajno zmenimo, da obdrži 10 EUR, ostalo pa "mami-menjalnica" zamenja v konvencionalni denar in mu položiva na hranilno knjižico. Je pa tak karakter, da ima že v glavi, kaj bi imel in v trgovini išče točno tisto stvar, ki si jo želi. Na mojo srečo ga ostala ponudba ne premami. Jaz bi darilo izbrala.
Mah, saj pamet mi veleva, naj grem sama iskat darilo. Ampak srce ima pa občutek krivde, ker ne bo tistega žara v njegovih očeh, kiste evforije, ko bo po policah brskal za naaaaaaajvečjim, najboooooolj plastičnim avtomobilom na svetu. Ki jih ima že 100.
---------------------- Konfrontacija razuma in čustev... Zmeraj prisotna pri vzgoji lastnih otrok . Kupi mu sama 2. stvar, ki si jo najbolj želi, pa basta!