Anonimen
|
twixy..
Tudi tvoje besede so težke.., res so. Poskušam se postaviti v tvojo kožo in ni težko. Razumem tudi tebe... S podobnimi težavami sem se soočala... Zelo dobra prijateljica ima rok čez 10 dni. V celi nosečnosti sva se vidle 2x, pred tem 2x na teden. Privoščim ji iz srca, prelepa mi je, rada jo mam... a kljub temu sva se vidle 2x. Zaradi tega se počutim grdo, nism dobra prijateljica, nebi si želela, da bi bilo tako, ko nosečka bom jaz in jo bom kdaj rabila ob sebi. Pogrešam jo a žal sem sama kriva za to, da med nama je zdaj neka distanca, zaradi katere me boli.
Vidim, da ti se zavedaš problema, veš kaj razlog je.... Jaz se ga nisem tako očitno zavedala zato zdaj težje popravim stvari. Potrudila se seveda bom... a stvari se nikoli ne pozabijo. Mislim, da jih moja prijateljica ne bo. Konc koncev je to le najlepše obdobje v naših življenjih in jaz nisem bila ob njej.
Kot je napisala Tassika... ZRIHTI SE in pejt k svoji sestrici... Bodi iskrena in naj solze tečejo, če morajo...
Zdaj pa še nekaj za vse nas..
V soboto sem peljala taščico v gledališče. Pa sva šle še na eno tortico in je debata nanesla na neko njeno znanko, ki je nosečka in ma rok sredina marca.
najin dialog:
Jst: "oo, jst bi mela pa konec marca rok" 
Tašča: "Ne bodi užaljena ampak vidim kako te je to prizadelo in si močno želiš ampak.. sploh ne morem začutit s teboj."
Jst: "Vidim, zato se tudi ne pogovarjam o tem. Tudi moja mama ne čuti z menoj zato tega ne pričakujem od nikogar in sm v tem sama.. Res pa je, da me boli in me je prizadelo močno.
Tašča: "Meni se to ne zdi nič takega. Obstajajo še hujše stvari v življenju"
Jst (začudeno): "Mami, kakor za koga. Zame je to pač najhujša stvar in se mi zdi veliko več kot "nič takega".
Tašča: Sej te razumem samo nikakor ne morem začutit tvoje bolečine. Se mi zdi kot, da sem z izgube moje male deklice zgubila vsa čustva... do takih primerov. Ko si zaželiš in ti uspe, ko nosiš 9 mesecev in rodiš svojega otroka oziroma "nekaj" kar nisi želel, ko s tem živiš 2 leti, se obsojaš in sprašuješ "zakaj meni?"... ne vem, poskusi v svojih mislih podoživeti moje življenje... in mi iskreno povej .. , če si jezna name, ker tako razmišljam ... ker se mi pač SS zdi kot... ne vredna bolečina!?
Jst: Ostala sem brez besed!
Punce, šokirana sm bla nad njenimi besedami... Kljub vsemu mi nima noben za sodit mojo bolečinona podlagi svojih izkušnjah ampak... , če se globoko zamislimo..., ... smo doživele samo eno hudo čustveno manipulacijo... , kanček tudi fizično ampak... to res ni najhujše kar se nam lahko pripeti...
Rodila pa je punčko z Dawnovim sindromom, ki je po dveh letih zelo bubana umrla.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
mam plodne dneve! 
. Obljubila sem ji,da jo pridem obiskat v porodnišnico. Pa bom zmogla? Bom lahko pogledala v oči novo pečeni mamici? V njenih očeh bo neizmerno veselje.. V mojih očehe samo praznina.. 
. Imam vzpone in padce, ampak priznam pa, da mi ni nikoli težko it kam kjer imajo dojenčka, mogoče mi je še malo lažje, ker se lahko igram z njim. Ali pa zato, ker poznam že vse od prej predno sem bila noseča. Oziroma moram reči, da me bolj teži to, da imam zdaj cel kup zdravstvenih težav in mi vse to zapolni čas razmišljanja. 
