water lily
|
IZVIRNO SPOROČILO: mojca345
IZVIRNO SPOROČILO: *rebecca*
mislim da je ta forum popolnoma svoboden in neobvezujoč, kar pomeni da lahko čisto vsak napiše kar se mu zahoče. in če je želela divans1 njeno bolečino deliti z nekatrimi ki so in še doživljajo to izkušnjo, ni popolnoma nič narobe, kaj?
zakaj je potrebno takoj obsojat človeka in ga, ko je prizadet, še bolj potlačit!? glej, HB da nimaš (upam da ne) takšne izkušnje, in da je nikoli ne boš doživela! zakaj ženke ki doživlajo še hujše stvari ne "obelodanijo" tega na spletu, je njihova stvar, in pri tem ima vsak svoj kriterij, kaj ne? dejmo se rajš sprejemat takšne kot smo, in si v težkih trenutkih povedati magar samo eno toplo besedo.
najlažje je rečt, ne se skirat! povej kako? ko je želja tako zelo močna, in si že tako blizu cilju, pa se ti sanje podrejo, verjemi ni enostavno. vsak zase doživljamo svoje sitske, vsak na svoj način in spoštujmo to! sicer pa če nas kaj razburja, se poskušajmo temu izognit!
Divans, dovoli si izlit bolečino. vzami si čas. in ko se bodo solzice v tvojih očeh posušile, boš lepše videla sonček! topel pozdravček zate! 
sej ne rečem da bi rodila mrtvega otroka ali pa v 14 tednu ne bi bilo več bitja srca ali kaj podobnega....ampak tole v 3 tednu ( aja v 5 tednu ), pa tako jokanje, k je JASNO da še ni nič, da še nič ne more biti. halo...telo se šele pripravlja....
ma ja sej imaš prav...vsak ima svoj prag bolečin....
Predvidevam da še nisi dala nobenega splava čez.
Verjetno je res težko razumet kako je čakat tisti plus, ga končno dočakat, se veselit, splav. Pa spet na novo. Čakanje. Plus. Veselje. Strah pred splavom. Splav.
In enkrat splavit ali pa večkrat je tudi razlika. Mene prvi splav ni tako prizadel kot vsi naslednji. Najbolj me je prizadel v 12em tednu ker smo pač že videli srček. Ampak bolijo pa vsi.
Pa kle se ne gre za prag bolečine. Očitno pač različno gledamo na življenje. Jaz ko zagledam plusek razmišljam o otroku, ne o skupku krvi in mesa. In jaz ko sem splavila sem izgubila otroka, ne skupek mesa. Tako gledam na to. Za mano so pa že štirje splavi.
Sem ti pa fouš da ti ne gledaš na to tako. Blagor ti.
|
Natisni
... 
, morda bomo pa ravno zaradi tega še boljše mamice... vso srečo ti želim in čimhitrejše okrevanje. 
