kerala
|
Dobro jutro!
 sem že popila, pa sev vseeno še čist zaspana. Ma res ne vem kaj mi je s tem zbujanjem zjutraj. Zdaj, ko bi lahko spala do 10h se pa zbudim zjutraj ob 7h pa kar vstanem, se mi ne da ležat zbujena, ma sem prav  zaradi tega.
Punce, hvala vam za spodbude in lepe misli! Glede strahov imam vseeno občutek, da se kar dobro držim. Avgusta bo minilo komaj 1 leto, tudi takrat sem bila že kar čez polovico... Na ta dogodek redko pomislim, samo včeraj se me je tista novica res "dotaknila". Čas res celi rane, še dobro da ga imamo. Pred NS o  sploh nisem hotela razmišljati, kaj šele, da bi se upala veseliti. Od morfologije naprej pa sem zelo sproščena in veselo shoppingiram. Tako da, punce, ne me narobe razumet, jaz VEM!!!! da je tokrat vse vredu in uživam vsak trenutek nosečnosti.
Aprilčica, sem vesela, da si boljše volje ! Saj vem, taki trenutki pač pridejo, pa še dobro da spet minejo...
Misty scarlet, probaj se čimbolj prepričat, da je porod pač nekaj čisto normalnega in če so ga speljale do zdaj prav vse mame, zakaj ga pa ti ne bi! Saj zato so pa tam vse babice in ostalo osebje, da nam pomaga in nas vodi. Vse pride samo od sebe, ti samo zaupaj! Mene je tudi na trenutke strah, predvsem bolečine, zato sem se kar odločila za epiduralno, se mi zdi da se potem bistveno lažje koncentriraš na dogajanje in je potem vse lažje. Meni se tiste muke zdijo res nepotrebne!
eee, vem kako se počutiš, težko je zadržati bes, bi kar eksplodirala, ne? Ampak je bolje, če bi vse skup na hec obrnila, saj končno s tem res nikomur ne koristiš, niti sebi niti  . Sicer pa - kdo to govori - jaz sem tudi bolj temperamentne sorte in me hitro kaj iz tira vrže, potem, ko mi pa govorijo, da moram biti zdaj umirjena ker sem , sem pa samo še bolj besna  !
Cowgirl, ti kar lepo počivaj, saj ni več dolgo! No, pa vsaj dolgčas ti ni, če stanovajček rihtate, super , ravno pravi čas!
Sasa, jaz bom tudi vzela denar, saj je res vseeno. V Recinku imajo pa itak super stvari, pa po full ugodnejših cenah kot drugje, tako da si pač kupiš kar rabiš. Avtosedež je 40 EUR cenejši kot v BC, samo trenutno še čakajo novo zalogo, posteljica je v BC čez 120 eur, pri njih 80, previjalna... če kaj od tega rabiš se full splača!
No, Opatija, a še kar dopustuješ ali so te takoj spet zasuli z delom? Daj se nam kaj oglasi, ko utegneš !
Pozdravček vsem!
_____________________________
Živa, 12.1.1995
Duna, 12.6.1996
Taras, 20.8.2009 (54cm, 3.980g)
1. mesec: 61cm, 4.945g
2. mesec: 66cm, 5.415g
3. mesec: 67cm, 6.245g
6. mesec: 76cm, 8.060g
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ker sploh nisem tako brezzvzna glede računalnika, v bistvu bi rekla, da mi ponavadi kar v redu gre. Eh brez zveze seveda, ampak tukaj pride na plano moj značaj, ponavadi bikci pač ne znamo temperamenta držat v mejah normale.
Kako ne bi zamudila, če mi sploh niso sporočili, da moje dr. ni in sem naročena prej pri eni drugi! 2.bedna situacija je bila pa ta, da mi je dr. rekel naj se slečem, da bo opravil pregled
potem mi je pa samo zmeril z metrom trebuh in poslušal srček! Halo?!?! In zakaj sem si mogla gate slečt?!
Kr neki! Joj, kok sem bila jezna...še zdej sem, če se spomnim. Sem se mogla malo olajšat, ne bit hude. 
, ker je bil službeno odstoten. Ampak glej ga zlomka - mali neha! Nekaj časa čakam pa kar nič in nič...Prekinem in - začne spet razgrajat! In to se je ponovil ene 5x, res, potem sem imela pa dovolj! Pravi lump je že
Še ne čisto... ampak bo kmalu. Ta teden pripeljejo kad, potem še ploščice... 
. Že od začetka tega tedna slabo spimo, ker mali veliko joka ponoči (kaže, da tako sanja) in se kar naprej zbuja ..pa nosit, pa ne ležat, pa spet nekaj časa neustavljjiv jok...zjutraj bi pa samo spal kot da ni nič. Tudi čez dan je tako 
. Mah, sam pol nam bi blo pa dolgčas, če se nebi 
, vsak teden dobim gor 1 kg -groza. Jest mi pa paše samo sladkarije in sadje - a je potem kaj čudno 
Mislim, da zaradi vseh teh podatkov, ki sem jih v 2 dneh prejela v MŠ, pa še danes grem. Saj si še pol nisem zapomnila... No, saj smo dobili cel kup brošur in bom še lahko brala. Se mi pa zdi, da ko bom enkrat v porodni sobi, bom vse pozabila in nič več znala. Zdaj me je strah, da ne bom znala dihat - kar ne gre mi nekako. 
Pa najbolj me je strah, da bi se kaj zaradi mene zakompliciralo pri otroku. Tako skalo imam na prsih. Že drugače sem nagnjena k paniki - sem imela panične napade z dušenjem, ki sem jih potem začela nekako obvladovat. Samo strah pa vseeno ostaja. In ko nam je babica razlagala o pozitivnem razmišljanju, o sproščenosti ipd., se mi zdi, da sem jaz ravno obratno in da sploh ne bom zmogla. In bom matrala otroka in bom matrala sebe in osebje. 
Pa držim pesti, da vam čimprej uspe vse poštimat v stanovanju. 
Saj kot sem že rekla, je ta strah najbrž pogojen zdaj z vso to tono informacij, ki smo jih prejeli v MŠ in pa malo tudi že polna luna vpliva name - skoraj vedno sem jokasta ob polni luni (tudi bila, ko še nisem bila noseča). 
. Vendar je bilo potem vse v redu in še 100% sem izvedela, da bo 
. 
. Če včasih malo manj, pa me že začne skrbet... A se potem skuliram in si rečem, da skoz pa res ne more telovadit in mora včasih tudi spat. V petek grem na 3D UZ, da jo spet malo vidim. Potem sem vedno bolj zadovoljna... 
! 
Vročino zaenkrat prenašam brez problemov, kar je presenetljivo, saj sem v nosečnosti z Nikom pozimi švicala kot konj. Upam, da bo tako do konca. V Prekmurju sem celo prekolesarila 20km, vendar sem se kljub odličnemu počutju odločila, da se s kolesom ne bom več vozila. Bombandiranja o tem, kako nevarno je če bi padla imam dovolj, saj to skrbi tudi mene. Do sedaj se mi je zdelo, da glede na to, da v 20 letih nisem niti enkrat padla s kolesom, to ne predstavlja nobene nevarnosti. V ponedeljek pa sem peš padla na prehodu za pešče. Na srečo sem se vrgla na koleno in roko, tako da je razen potolčenega kolena vse OK, mi je pa dalo pošteno misliti. Ne mislim reskirati, tako da kolo adijo do naslednjega leta, ko bo na zadnjem sedežku 
sestavila omaro za otroške oblekice. Les sva že naročila in ga dobimo danes, tako da bo akcija. Ful se veselim, čeprav sem kar malo nervozna, ker sem sama zrisala omaro in določila barve. Upam, da bo v živo tako kot sem si zamislila. Ko bo omara stala pa začnem z generalnim pospravljanjem stanovanja in pripravami na novega družinskega člana
