Kerensa*
|
To je en tak hobi, ki ti načeloma jemlje čas, živce in denar, ne prinaša pa ti nobene oprijemljive koristi. Kljub temu pa ti da toliko veselja, da ugotoviš, da ti je za čas, živce in denar popolnoma vseeno. Poleg tega to ni delo, ki bi ga opravil, temveč delo, ki ga opravljaš - nikoli se ne neha, dokler si živ (če vztrajaš, seveda).
Poleg tega se mi zdi, da te ta hobi tudi marsikaj nauči. Ne samo, da prideš do rezultatov, ampak se sproti učiš. Testiraš svojo vztrajnost, svoje organizacijske sposobnosti, naučiš si narediti prioritetne lestvice, veseliš se malenkosti, začneš ceniti preteklost, hočeš-nočeš postaneš malo psihologa, ko se sprašuješ (in ko jih dokazuješ) o družinskih vezeh in kako je do tega prišlo, spoznavaš zgodovino dežel in ljudi, širi se ti splošna razgledanost, naučiš se kakšnega jezika ali vsaj njegovih osnov, vidiš marsikatero zanimivost ali znamenitost, ko po terenu iščeš podatke, začneš se ukvarjati s fotografiranjem, postopki arhiviranja,...
Tega je toliko, da se niti ne da našteti. Čista uživancija, za moje pojme.
Če lahko kateri pri tem s čim pomagam, ji bom z veseljem.
|
Natisni
