Anonimen
|
Če ti bo kaj pomagalo:
"1. PODNEBJE SEVERNE AMERIKE
Severna Amerika, imenovana tudi Angloamerika, se razteza od Severnega ledenega morja do Mehiškega zaliva. Večji del njenega ozemlja leži v zmerno toplem pasu.
Na podnebje Severne Amerike vplivajo:
a) oddaljenost od oceanov in Mehiškegha zaliva
b) potek gorskih verig, ki potekajo v smeri sever-jug. Na zahodu se dvigajo Severnoameriške Kordiljere, ki preprečujejo vplivom Tihega oceana, da bi dosegli notranjost
c) uravnano površje, ki se razteza čez osrednji del celine od skrajnega severa do skrajnega juga in ga ne prekinja nobeno govorovje – to omogoča nemoten pretok zraka od severa proti jugu in obratno ter povzroča, da se zračne mase nad osrednjim nižavjem pogosto menjavajo. Hitre temperaturne spremembe povzročajo snežne viharje, tornade in druge vremenske nevšečnosti
d) Morski tokovi:
- hladni Labradorski tok, ki obliva severovzhodne obale
- Zalivski tok, ki obliva pokrajine ob Mehiškem zalivu in se obrne proti Evropi
Ta dva tokova povzročata, da je severna Evropa kljub podobni geografski širini, kot jo ima Severna Amerika, veliko toplejša od nje (hladni Labradorski tok hladi Severno Ameriko, topli Zalivski tok pa severno Evropo greje).
1.1. Temperature
V splošnem temperature od juga proti severu padajo. Poleti se zaradi daljših dni spuščajo temperature proti severu manj intenzivno.Tako najvišje temperature na primer v Montani, Severni Dakoti in Minesoti celo presegajo najvišje temperature v Novi Mehiki in Alabami, ker ti dve državi hladi bližina oceana. Nasprotno pozimi kratki dnevi povzročajo velike temperaturne razlike med severom in jugom.
Razlike v temperaturah zasledimo tudi med vzhodom in zahodom, saj gozdovi na vzodnih predelih porabijo veliko energije za izhlapevanje vode, zato se namočeni vzhodni predeli ne segrejejo tako, kakor sušni zahodni predeli ZDA.
Na temperaturno sliko Severne Amerike imajo močan vpliv tudi oceani in jezera, ki ublažijo temperaturne spremembe.
1.2. Padavine
Pri razporeditvi padavin so opazne velike razlike v smeri vzhod-zahod, in sicer dobijo veliko padavin predvsem jugovzhodni deli ZDA, proti zahodu pa jih je vedno manj. Tu je še posebej na zahodu zelo malo padavin – pomembna podnebna ločnica je 100. poldnevnik, imenovan tudi "dead line" ali "črta smrti", saj bolj zahodno od njega pade zelo malo padavin. Tam se razprostira ameriški suhi gozd (nizke rastline) in prerije(visoka trava), znotraj zaprtih kotlin goratega zahoda pa se širijo polpuščave in puščave; za kmetijstvo je nujno potrebno namakanje, kjer namakanje ni možno, pa se kmetje ukvarjajo z živinorejo na rančih.
Priatlantsko nižavje in Apalači ter vzhodni del Osrednjega nižavja imajo celinsko podnebje in dobivajo dovolj padavin.
Količina in razporeditev padavin je v večji meri posledica vplivov vetra in reliefa. Dve značilnosti globalnih atmosferskih kroženj sta posebej tipični za ZDA.
Prva je rahlo, a vztrajno spuščanje zraka iz višje atmosfere proti nižjim. Topel zrak se blizu ekvatorja dviga. Ko se dviga proti višjim predelom atmosfere, izgubi vlago in se začne gibati proti poloma. Ko se približa 30 stopinjam severne geografske širine, se zrak začne spuščati in s tem prinaša vroče in suhe pogoje jugo-zahodnim predelom ZDA, posebej poleti.
Druga pomembna oblika gibanja zraka so hitri vetrovi, ki pihajo v glavnem od zahoda proti vzhodu, visoko nad površjem. Poleti tečejo ti zračni tokovi blizu meje s Kanado, čeprav se lahko kadarkoli premaknejo tudi nekoliko severneje ali južneje. Pozimi se ves veterni sistem pomakne za soncem proti jugu. Pacifiške zračne mase sedaj prinašajo oblake in dež na obale Kalifornije in na južni del Aljaske.
Hudourniška deževja so najbolj pogosta v bližini Mehiškega zaliva.
Pozimi hitro ohlajajoč se Zalivski zrak, ojačan z lokalnimi vetrovi, nad Velikimi Jezeri povzroča velike količine padavin v obliki snega. V januarju je zelo hladno, z malo padavinami, ker Zalivski tok ne more prodreti tako daleč na sever. Na Havajih se pojavljajo pozimi ciklonske nevihte.
1.4. Podnebni tipi
Severna Amerika zaradi svoje velikosti leži na več toplotnih pasovih, od polarnega na severu, do subtropskega na jugu. Zato obsega več tipov podnebij.
Nekaj najbolj tipičnih je:
a) Polarno podnebje
- je na skrajnem severu
- zime so dolge, poletja kratka
- področje večnega ledu in snega
- skoraj ni rastlinstva
- tamkajšnji prebivalci so Eskimi
b) Oceansko podnebje
- je na področju obalnega pasu Kanade in ZDA ob Tihem oceanu
- tu je veliko padavin, prinašajo jih cikloni in zahodni vetrovi s Tihega oceana
- v nižinah rastejo listavci, višje iglavci; prst je slabo rodovitna in sprana
c) Subpolarno podnebje
- je na območju prehoda med polarnim in zmerno toplim pasom
- poletja so kratka, zato so tla trajno zmrznjena oziroma se cez poletje stali le zgornja plast tal in nastane golo, močvirno površje – poselitev je zaradi tega redka
- tu uspeva tundra, na jugu gozdna tundra
d) Zmerno hladno podnebje
- pokriva večino Kanade in južni del Aljaske
- zanj so značilna kratka topla poletje in dolge mrzle zime
- tu uspeva iglast gozd - tajga
- poselitev je razmeroma redka
e) Subtropsko polsuho in suho podnebje
- je značilno za planote in kotline med Skalnim gorovjem in Tihim oceanom
- tu je malo padavin
- naravno rastlinstvo je polpuščavsko in puščavsko, toda z namakalnimi sistemi uspeva tudi kmetijstvo
f) Podnebje v Veliki planjavi in Osrednjem nižavju
- ker tu ni nobene gorske pregrade v smeri vzhod-zahod, so za to področje značilni vdori mrzlih zračnih mas proti jugu, snežni viharji, vdori toplih zračnih mas proti severu, otoplitve, poplave, suše in tornadi
g) Sredozemsko podnebje
- je na območju obalnega dela Kalifornije, podobno je evropskemu sredozemskemu podnebju, tudi prst je podobna - dokaj rodovitna rdeča mediteranska prst
- rastlinstvo je sredozemsko
- področje je gosto naseljeno in intenzivno obdelano, po večini področja Kalifornije je potrebno namakanje
h) Celinsko podnebje
- je v notranjosti celine
- tu so vroča poletja, mrzle zime - velika letna temperaturna nihanja
- tu uspeva listnati in mešani gozd
i) Polsuho celinsko podnebje
- je na JZ področju notranjosti
- tu je še posebej na zahodu zelo malo padavin (100. poldnevnik – " črta smrti")
j) Subtropsko vlažno podnebje
- je na skrajnem južnem in jugovzhodnem delu celine, v bližini Mehiškega zaliva, na obalnih predelih ZDA
- značilni so tropski viharji/hurikani
- tu uspeva listnati in mešani gozd, ob obalah Mehiškega zaliva pa močvirski gozdovi in mangrove; za kmetijske površine krčijo gozdove. "
"Narava nam na vseh koncih sveta kaže svoje čudovite, spokojne lepote. Lahko pa pokaže tudi nepredvidljivo moč. Še posebej uničujoča in vserazsežna je moč vetra. Tornado, tajfun, hurikan, orkan so imena za isti pojav, namreč uničujoče vrtinčaste viharje. V primerjavi z orkani in tornadi so vetrovi v naši zmerni geografski coni le nežna sapica.
Zakaj do njih pride? Ko tlak na nekem območju hitro pade, se okrog njega začnejo zbirati vetrovi, zbiranje se pospeši in vetrovi se zavrtinčijo v višine. Pri tem se začne sproščati ogromno rušilne energije, ki dviganje še dodatno pospeši, veter preide v orkan, ki ga spremljajo orjaški valovi, deževje in poplave. Zanimivo je, da kljub široki mreži meteoroloških opazovalnih postaj, satelistkim posnetkom in vremenskim radarjem še vedno ni mogoče natančno napovedati, kje in kdaj bodo pustošili uničujoči viharji. Nastanek nevarnih vetrov, ki dosežejo 100 kilometrov na uro in tudi veliko več, je posledica zapletenega spleta številnih dejavnikov. Tudi človek nosi krivdo V Londonu so v študijah vzeli pod drobnogled dogajanja in spremembe podnebja v zadnjih stotih letih. Ugotovili so, da se je v zadnjih petdesetih letih število hurikanov, ki se pojavljajo na območju Atlantskega oceana, podvojilo. Za te spremembe, ki se kažejo v spremenjenem vzorcu vetra in toplejšem morju, naj bi bil v veliki meri kriv človek s svojim neodgovornim ravnanjem do narave. Študija tudi zavrača trditve nekaterih znanstvenikov, ki trdijo, da je povečanje števila hurikanov pač naraven cikličen pojav. Dejstvo je namreč, da je 60 odstotkov hurikanov v zadnjih desetih letih neposredno povezanih s podnebnimi spremembami. Posledice velikanskih razsežnosti Veter ima ogromen uničevalni potencial. Vsako leto poleti smo priča novicam o velikih pustošenjih orkanov z druge strani sveta. V predelih Karibskega otočja, Mehiškega zaliva in jugozahoda ZDA so orkani v času od junija do novembra stalnica. Po divjanju puščajo za seboj opustošena celotna območja, škoda je ogromna. Najbolj usodna do sedaj sta bila orkan Andrew leta 1992, ki je pustošil po Floridi in ne tako zelo dolgo nazaj, leta 2005 orkan Katrina, ki je divjal po Louisiani, Mississipiju in Alabami, kjer je zaradi posledic poplav umrlo več sto ljudi. Vsako leto obstaja tudi velika bojazen, da bi močni vetrovi poškodovali naftne ploščadi. Ob morebitni škodi ali zgolj ob veliki možnosti, da bi orkan pustil škodo na naftni infrastrukturi, cene nafte skokovito poskočijo, kot se je to na primer zgodilo letos ob orkanu Ike ali Gustav. Je v središču orkana popoln mir? Ta neverjetna moč v obliki vetra lahko doseže tudi 300 kilometrov na uro, spremljajo pa jo neusmiljeni nalivi dežja. Orkan ima lahko tudi premer do 600 kilometrov. V središču orkana, imenovanem oko, pa pihajo bolj mirni vetrovi. Napačno je mnenje, da je v očesu orkana popolno brezvetrje. Tam namreč pihajo mirnejši vetrovi, sončni žarki lahko prodirajo do tal, kar okoli očesa ni mogoče. V očesu je tudi najnižji pritisk, nasprotno pa je tam najvišja temperatura. Kako orkan dobi ime? Že takoj ob začetku sezone hurikanov imajo meteorologi že urejen spisek potencialnih moških in ženskih imen zanje. Imena orkanov se izmenjujejo, enkrat dobijo žensko ime, drugič moško. Ko vetrovi dosežejo hitrost 90 kilometrov na uro in več, jih poimenujejo. To naredijo, ker je vetrove tako laže geografsko določati, predvsem pa ker je mogoče da se pojavi več neviht naenkrat, tako se s poimenovanjem izognejo zmedi, za kateri orkan gre. Prvi, ki je poimenoval tropski ciklon, je bil avstralski vremenski napovedovalec, v začetku devetnajstega stoletja. Ciklone je imenoval po političnih osebnostih, ki jih ni maral. Tako je posredno z opisi orkanov javnosti predstavil različne politične osebnosti. Kasneje v letu 1950 so jih poimenovali z imeni po fonetični abecedi, začenši z a, naslednji se je začel na b in tako naprej. Do leta 1979 so bila na seznamu samo ženska imena, po tem letu pa so se na seznamu znašla tudi moška imena."
|
Natisni
sila pomembna razlika.
