sazi
|
IZVIRNO SPOROČILO: Žaži
Po poti od avta do vrtca mu vedno rečem nekaj v stilu, no, pa sva v vrtec prišla k tvojim prijateljčkom, da se boste igrali in fino imeli in ponavadi že kar poskakuje od veselja, koga preobujem mu rečem, naj se ima lepo, da ga pridem potem iskat in ga odpeljem v igralnico, kjer pozdravim vzgojiteljici, njega "porinem" noter in odidem in če kdaj še na skrivaj (tako, da me ne vidi)pogledam če je lepo šel noter, vidim, da ena od vzgojiteljic vedno pride otroku nasproti in ga bodisi objame, ali poboža in ga odpelje k skupinici in vključi v igro. Tako, da na vratih od igralnice ne delam nekih cirkusov in se še 5 min poslavljam od njega, da bi bil samo zbegan.
Ko pridem po njega, odprem vrata igralnice in ko me zagleda, mi priteče nasproti, jaz vedno počepnem in ga objamem in dam poljubček in povem, da sem prišla po njega in da greva sedaj domov. Pomaha vzgojiteljicam in greva.
In nisem imela še en dan cirkusa z njim da nebi rad šel v vrtec ali da bi kaj jokal, ker je tam ostal.
Nekako podobno - le poševni del bi izločila. Tik pred vrtcem postane otožen in sprašuje, zakaj mora v vrtec in na vratih igralnice malo usteca na dol obne, ampak ga vzgojiteljica objame, se mu posveti in je menda takoj dober.
Tisto, kar sem pa odebeljeno označila, je pa zelo od otroka odvisno - imaš srečo, da je tvoj otrok tak karakater, da ima res zelo rad vrtec, niso pa vsi otroci taki. In nima veze, kakšen je pristop mame, ker vem za družine, kjer je en otrok šel brez problema v vrtec, drugi pa s precejšnjimi težavami.
|
Natisni
