Taddy78
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Joj, metaa, to mora biti res hudo. Ampak a veš, ti ne ljubiš njega. Ti ljubiš spomine na čese, ko sta se imela lepo. Ti ne ljubiš njega. LJubiš misel, kako bi bilo, če bi bilo. Ne ljubiš njega. Ljubiš iluzijo. Oklepaš se je, ker te je strah negotove prihodnosti. On te ne ljubi. Ne daje ti nič. Slej ko prej nehaš imeti rad nekoga, ki ti nič ne nudi. Eni rabijo dlje časa, drugi manj, ampak čisto vsakega slej ko prej mine. Zato je čisto vseeno, če realno pogledaš na stvari, ter se začneš namesto lepih reči kar takoj ta hip spominjati vseh tistih grdih reči, ki ti jih je storil. Zavestno se spomni vseh grdobij, tega da te ne mara, tega da ne želi biti s tabo, tega da se mu samo smiliš, da je ena navadna rit, ker je še kar s tabo, da je še večja rit, ker je s tabo samo zato, da si ne bi kaj naredila. Tak človek je strahopetec. In nezanesljiv. In ne ceni ljubezni ne tvojih uslug, še tega ne ceni, da si mama njegovim otrokom, ne pomeniš mu nič preveč, vsekakor ne toliko, da bi želel biti s tabo. A bi resnično rada živela z nekom, ki te ne cnei, ne spoštuje in ne ljubi dovolj?
Metaa, začni obračati list v tvoji knjigi življenja. Začni zavestno razmišljati, kaj si v življenju želiš, kaj bi rada dosegla, kako živela in kaj ti veliko pomeni. Lahko dobiš nekoga, ki te ima dovolj rad in te ceni in ti bo fajn z njim in te bo ljubil kot ljubiš ti njega. Prva stvar, ki jo moraš storiti je pa ta, da sprejmeš, da je tako kot je. Ljubezni se ne da izsilit, ne da se je kupit, ni variante. Če je je, če je ni, je ni. Sprejet moraš to. In iti dalje. Zaradi sebe. Ne zaradi otrok, zaradi sebe.
Najprej bi se podpisala kar pod Ginin post, edino z zadnjim delom se ne bi preveč strinjala, saj sem mnenja, da si otroci zaslužijo prisebno mamo in da bi se mogla spravit k sebi v prvi vrsti ravno zaradi njih.
metaa sicer v tvoji zgodbi marsikaj manjka, saj še nisem slišala za srečno družino, kjer se naenkrat čez noč partner spomni, da žene nima več rad. Verjetno to že dolgo veš, pa si se slepila, tako kot se slepiš sedaj in skušaš rešiti nekaj, kar se rešiti ne da. Tudi zavoljo otrok ne,žal.
To, da ga je strah, da si boš kaj naredila...vprašanje s čem vse si mu že kdaj grozila da si boš naredila, tega si ni mogel kar tako zmislit in če z odhodom odlaša ravno zaradi tega - to pa je od tebe hudo hinavsko.
Verjamem da si vredu, poštena in všečna ženska, ampak očitno je ena še bolj...saj ima drugo ženska, a ne?
Drugače pa se strinjam z vsemi ki so ti odgovorile-žal je to realnost! Glede na to, da je samo ena, ki je napisala, da se je kao vredno borit...ne delaj si utvar.
Zvezdan...zate pa skorajda nimam besed.Seveda je to tvoja odločitev, ampak kako je lahko tvoj odgovor sploh pristen?
V enem letu ti je partner naredil to kar je zame totalno nesprejemljivo. Si ne znam predstavljat kako bi bilo, če bi moj partner vsakič, ko bi se mu zamajala tla pod nogami, iskal tolažbo in ljubezen pri drugi ženski?
|
Natisni
On se trudi, pri meni pa se ne premakne. Grozno. Tako težko mi je it stran ker vem da si želi ostat z mano, vse bi naredil. Jaz pa ne čutim ničesar. V nekaj letih mi je postal samo prijatelj
(o.p. z nikomer ni prej živel). 
