Skorpija
|
O bože ženske, jaz že en mesec pridmno hodim na dojenčke in vidim, da nič ne pišete, pol pa le končno ugotovim, da smo se apgrejdali v otroke No, po dolgem cajtu sem mal slikce pogledala, pa prebrala kaj dogaja in fletno, fletno, otroc rastejo, me vedno bolj mlade in čedne, v službicah je fino, ker se mal spočijemo... Vse smo na istem No, našedva imata zdaj leto in pol, hodita, ma kaj hodita, tečeta po svetu, splezata povsod, zložita vse kocke, pregledata vse knjigice, na vse pasje kakce v parku se dereta ajs in kak, počasi kažeta, da je plenica ful, tako da bo treba po kahle jit... Tilen začenja govorit, pa se dere zjutraj "pa pa mami" v vrtcu, pa "pa pa oda" po kopanju, pa "tetaaaaaa", ko hoče pašteto za zajtrk, pa "aaaaaaaaaaaaaaaatooooooo" ko gremo mimo cest... Domen je pa bolj prvinski s svojimi brmbrm, hovhov, njamnjam Skratka, dogaja se na polno, deklice moje, novička pa je še, da smo popolnoma nehote in ponevedoma, ker so nam rekli, da itak baje ne moremo, pridelali novega člana. Ja, aprila se širimo na košarkarsko ekipo, ma me je strah, sem vesela in si ne predstavljam - trije mulci in uboga mala jaz, joj, joj, bo treba kašn orehovček vsake tolko ruknit za živce! Nokica! Kdaj gonjenje mladičev v parku? Takoj, ko bo lepo, se javi, je jasno! Da mal počvekamo in zmatramo mladino. Aja, pa jesta našedva isto ko vašedva veš, se pravi stalno in abnormalno... Pomoje so une vrtčevske porcije res bolj take lahke v primerjavi z mamino domačo šeflo Pridne bodite, vseeno ne preveč, pa dosti smeha ne, saj veste... vaša S.
_____________________________
Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!
|