Gina
|
Sicersem se že včeraj odločila, da sploh ne bom več odgovarjala, ker pač se ne da z vami pogovorit, saj vidite le svoje stališče in meni se ne ljubi okrog tega kregat, še manj pa nekomu dokazovat, da vam matematika ne gre prav dobro.... no, ampak bom še zadnjič odgovorila obema, glede na to, da nočeta zaključit debate, ampak bi očitno radi še naprej debatirali.
Nina:
Kaj je zate kritiziranje in kaj je razumevanje? Kritiziranje je, če jaz rečem, da bi pa jaz šla delat za vsak denar, ker mi je pod nivojem izkoriščat davkoplačevalce, pa če rečem, da te ne razumem? Je to kritiziranje?
Ali je to razumevanje, ko ti rečeš, da nekateri pa delajo za majhen denar in naj raje gredo na socialo? ampak ti rečeš, da je to izkoriščanje in naj raje vsi ostali, ki se matramo za svoj denar, njih vzdržujemo? To je razumevanje egoističnega stališča, da če imaš faks, morajo pa poskrbeti zate, da boš še službo dobila tako plačano. Žal je pri nas preveč kadra z visokošolsko izobrazbo. Pa ne, ker bi bili vsi tako pametni, ampak zato, ker država ne zna omejiti vpis, se preračunati dolgoročno, koliko kadra bomo rabili. Pa še zato je veliko visokošolsko izobraženega kadra, ker pri nas lahko faks naredi vsak, ki ima malo "zicledra", pa vseeno ali je kaj pameten in sposoben ali ne.
No, pa vprašala si me, če meni delajo škodo ali komu drugemu? Seveda jo delajo. Kdo plačuje brezposelne? Tudi jaz, pa tudi vsak, ki je zaposlen. Vsi vzdržujemo državo. No, tisti ki nimajo službe pač ne. In ker je takih, ki se jim ne ljubi delat za majhen denar tako veliko, je breme tistih, ki delamo še toliko večje. In ker zelo veliko ljudi razmišlja tako kot ti, smo pač, kjer smo. Denar gre v socialo, sociala je zato zelo nizka, ker je socialcev preveč, zato pa nimamo zrihtanega mnogo drugega, morda cenejših vrtcev, kulturnih cest, nižjih davkov, pokojnin......vse to na račun sociale in socialcev. Pa ne reci zdaj, kaj pa poslanci? Poslancev in takih z visokimi plačami je resnično majhna številka, brezposelnih in drugih socialnih oblik izkoriščanja države, od kvazi samohranilk naprej, je pa na desettisoče. Tako da primerjava ni možna.
Babylove, menda si razbrala že iz zgornjega, kaj menim o delu, kakršnemkoli. Jaz delo cenim. Seveda se moram strinjati, da v osnovi to, da delaš faks, mora enkrat prinesti neko zadoščenje, rezultate, razliko in boljši status, hvala bogu. Vendar pridejo včasih v življenju izredne situacije, ko ne moreš drugače. V teh izrednih situacijah pa se lahko odločiš tako ali drugače. Meni se to, da si raje na socialni pomoči, kot da bi zagrabil za vsako delo, zdi pod nivojem. Meni ni nič sramotno in vseeno mi je, če tisti hip nisem "nekaj več kot natakarica brez ustrezne izobrazbe". Važno je, da nekam grem, da nekaj zaslužim, da nekaj ustvarim, četudi mnogo manj, kot v duši pričakujem od sebe. Status mi tisti hip ni pomemben. Počasi se daleč pride. Dolgoročno pa itak ves čas vmes iščeš vse možne načine, kako delati tisto, kar te res veseli, za kar si se izobrazil. Zato tega, da nekdo z visoko šole noče iti delati, ne razumem. Resnično ne. In točno tako, kot sem ti napisala zgoraj, sem jaz prišla do tega, kar imam, kar sem in kar delam. Probala sem vse in vse zagrabila, pa vmes našla, dobila tudi svoj sanjski job. Počasi je šlo. Nič mi ni bilo hudega, pa vesela sem, ker se nisem doma sama sebi smilila, zakaj mi ne pade služba z neba.
|
Natisni
