|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 3 [4] 5   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 9:12:20   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Vendar .... otroku!
IZVIRNO SPOROČILO: kekec in mojca

IZVIRNO SPOROČILO: Sarica2
Glej, .....šoli...




Svoj odgovor stalno pišeš med citat. Verjetno pobrišeš en ali dva {/quote}, na koncu preveč. Z gumbom "Predogled" lahko preveriš kako tvoje sporočilo izgleda še predno ga objaviš.

(odgovor članu pelin)
Neposredna povezava do sporočila: 76
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 9:17:10   
ronja
Tisto kar se mi zdi zanimivo je, da se tako hitro obsodi fizicna reakcija na psihicno nasilje, a o psihicnem nasilju se niti ne premisli.

Ne, tudi psihično nasilje je treba ustavit in tudi tista punčka, ki izziva se mora naučit, da to ni prav - samo tega je ne bo učila sarica, ampak njena mamica. Midva svojima tudi poveva, da če izzivata, lahko mirno pričakujeta, da bo drugi znorel.

ce bi moj sef (tvoj primer ronja) dovolil, da me sodelavec zali in grobo izziva ter na to ne bi reagiral bi scasoma in sodelavec in sefe dobili po nosu.

Good point:). Verjetno bi večina sicer prej zamenjala službo, se mi zdi, samo otrok nima te možnosti. Čeprav se mi zdi, da tega (raznih pikanj) po službah ni tako malo in večinoma se šefi v to ne vtikujejo.
Drugo vprašanje je, kako ga je ona izzivala in kako je on to dojemal - verjetno se strinjamo, da glih za vsak skrivljen prst ni treba reagirat s pestmi. Lahko da on vse preveč čustveno dojema, lahko pa da je bila ona res zelo groba in ga je žalila; to si ji ti kar pripisala - ampak tega ne veš - ni nujno. POznam primere, ki so znoreli, ampak res čisto znoreli, že če jim je kdo rekel kaj čisto nedolžnega, šalo, kakor smo se vsi hecali (pa nihče drug ni tako reagriral, tudi ko je bilo na naš račun - pač smo vzeli kot šalo).

Zal je tako, da niso vsi dobrohotni, pozitivno usmerjene osebnosti, ki tu pa tam malo kiksnejo in se za nesramnosti opravicijo. Odrasli ljudje znajo biti ogabno kruti, grobi in nesramni. Taksni pa ne postanejo ob polnoletnosti. Taksni so ze kot otroci. Na zalost veliko tovrstnih osebnosti ne razume drugega kot silo - ne glede ali so otroci ali odrasli.

To je res. Vendar vseeno ne moremo pustit, da se v razredu otroci tepejo - ker zmagal bo fizično močnejši, torej verjetno tisti, ki največ izziva in ima zato največ prakse v pretepanju - na bo zmagal najbolj pošten.

Psihicno lahko koga maltretiras, lahko provociras, zalis, sikas.... ne smes pa fizicno obracunati...

Ne, če bi pisala mamica od tiste punčke (kar se je tudi kdaj zgodilo, da je kaka mamica pisala podoben primer), bi ji rekla, da če punčka izziva, jih bo prej ali slej fasala - da jo mora naučit, da neha izzivat, da naj ji razloži, da s tem prizadane druge in da se ljudje na tak ali drugačen način branijo.
Moj primer iz prejšnje strani je točno tak: Ronja vedno rine v tistega, ki se ne počuti ok - pa ne glede na to, kdo od nas 3 je to - tisti, ki bo mel slab dan, na tistega se bo spravila in rinila vanj non stop. In ji dopovedujeva, da to ni ne pametno, ne prav - da ljudje rabimo včasih mir, predvsem pa da ne izzivaj človeka, če vidiš, da ni razpoložen za hece. Počasi se premika. Ne gre pa to od enega pogovora. Tako da jasno, da vidimo obe strani - samo sarica ne more vzgajat ostalega razreda, lahko samo svojega otroka.
Enako smo večinoma odgovorile mamici, ki je bila ogorčena, ker je nek otrok porinil njenega, ki se ni in ni premaknil iz vrha tobogana. Da jih je treba naučit, da če je vrsta, se ali spustiš ali pa umakneš - če si ne upaš spustit, lahko greš meditirat na tobogan takrat, kadar pač ni gužbe, sicer te bo prej ali slej nekdo imel poln kufer.

Otroci niso po kalupu. Pa ne zagovarjam nasilja, samo zagovarjam, da ne sme biti nasilnez tisti, ki doloca in diktira. In se manj se sme pozabiti, da je psihicno nasilje tudi nasilje.

Se strinjam in tudi s tem, da učiteljica ne sme pustit, da pride tako daleč - vendar ne vem, koliko je to izvedljivo s 33 otroki... Pri dveh še lahko slišiš takoj, ko se nekaj začne, pri 33ih pa... ne vem če. Zato rečt, da je za vse kriva učiteljica, ker ne naredi reda pri 33ih razigranih otrocih, utrujenih od pouka... ali pa rečt, da so krivi vsi drugi, kaj pa izzivajo mojega otroka... ne vem, nič s tem ne rešiš, če se otrok ne nauči reagirat drugače, potem se bo celo oš tepel. Zagovarjat nasilje, češ da je samo odgovoril na drugo nasilje (sploh če je bil tak do nedoložne punčke (ko je njej počečkal risbico)) - pa tudi ni odgovor. Oboje je nesprejemljivo.
Nisem mislila, da se lahko brani samo verbalno, taktik je baje veliko, verjetno je kakšna uporabna tudi za jecljavce; moram priznat, da se na to ne spoznam prav dobro, tako da ne bom pametna, si bom pa gotovo preštudirala, če/ko bojo moji otroci naleteli na težave.

Kaj bi ji torej ti svetovala? naj pusti fanta, da se sklofa, kadar ga kdo izziva? Ali bi mu svetovala, da naj vsaj pogleda, komu se maščuje? Kje bi bila torej po tvoje meja?


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 77
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 11:08:29   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Ne, tudi psihično nasilje je treba ustavit in tudi tista punčka, ki izziva se mora naučit, da to ni prav - samo tega je ne bo učila sarica, ampak njena mamica. Midva svojima tudi poveva, da če izzivata, lahko mirno pričakujeta, da bo drugi znorel.


Problem na katerega naletim v praksi je, da velika vecina psihicnega nasilja niti ne prepozna. In vcasih je res tezko dolociti ali je kaj hecanje , optrosko zbadanje ali nasilje, saj je le to tesno povezano s tistim na katerega "zbadanje in hecanje "leti.

Good point:). Verjetno bi večina sicer prej zamenjala službo, se mi zdi, samo otrok nima te možnosti. Čeprav se mi zdi, da tega (raznih pikanj) po službah ni tako malo in večinoma se šefi v to ne vtikujejo.


Sem ze napisala, da ne gre primerjati odrasle posameznike in otroke, vendar se tudi uciteljice vecinoma v vsak pogovor ali zbadanje ne vtikujejo.

Drugo vprašanje je, kako ga je ona izzivala in kako je on to dojemal - verjetno se strinjamo, da glih za vsak skrivljen prst ni treba reagirat s pestmi. Lahko da on vse preveč čustveno dojema, lahko pa da je bila ona res zelo groba in ga je žalila; to si ji ti kar pripisala - ampak tega ne veš - ni nujno.


Prav zaradi teh in tovrstnih neznank ni treba takoj definirati fantka kot nasilnika, ki vedno reagira s pestmi. Ker so vzroki lahko taksni in drugacni.

To je res. Vendar vseeno ne moremo pustit, da se v razredu otroci tepejo - ker zmagal bo fizično močnejši, torej verjetno tisti, ki največ izziva in ima zato največ prakse v pretepanju - na bo zmagal najbolj pošten.


Ucitelj(ica) je tista oseba, ki je tam zato, da ne dovoli, da zadeve preastejo okvire in preidejo v fizicno obracunavanje. Ce on(a) ni sposobna ustaviti besedno izzivanje, maltretiranje ali kar koli podobnega preden nekdo ne vidi drugega izhoda kot obrambo z udarcem, ugrizom, metanjem knjige ipd... je problem v njej in ne v otroku. Ce bi otrok poznal in obvladal vse socialne mehanizme za resevanje tovrstnih situacij ne bi bil otrok. Pravzaprav se vecina odraslih ne pozna teh mehanizmov.

Ne, če bi pisala mamica od tiste punčke (kar se je tudi kdaj zgodilo, da je kaka mamica pisala podoben primer), bi ji rekla, da če punčka izziva, jih bo prej ali slej fasala - da jo mora naučit, da neha izzivat, da naj ji razloži, da s tem prizadane druge in da se ljudje na tak ali drugačen način branijo.


Ronja, to si ti, to sem jaz... to je kar nekaj starsev. na drugi strani je pa tudi kar nekaj starsev, ki ne samo, da ne prepoznava psihicno nasilje temvec ga celo spodbuja ker je to otrosko igranje in priprava za zivljenje..... Glede na to koliko mobinga in psihicnih pritiskov s psihocnim nasiljem vred vlada med odraslimi je iluzorno pricakovati, da so ti odrasli kot starsi kaj drugacni. Njihove rvednote so njihove vrednote. In tudi ce ima otrok le zgolj taksen vzorec doma, ga bo sprejel kot pravilnega, zazeljenega in uporabnega.

Enako smo večinoma odgovorile mamici, ki je bila ogorčena, ker je nek otrok porinil njenega, ki se ni in ni premaknil iz vrha tobogana. Da jih je treba naučit, da če je vrsta, se ali spustiš ali pa umakneš - če si ne upaš spustit, lahko greš meditirat na tobogan takrat, kadar pač ni gužbe, sicer te bo prej ali slej nekdo imel poln kufer.


In res mislis, da je ta mamica dojela in ne gleda vec na svojega sincka kot na nekoga, ki mu je dovoljno tudi tisto kar drugim ni dovoljeno?

Se strinjam in tudi s tem, da učiteljica ne sme pustit, da pride tako daleč - vendar ne vem, koliko je to izvedljivo s 33 otroki... Pri dveh še lahko slišiš takoj, ko se nekaj začne, pri 33ih pa... ne vem če. Zato rečt, da je za vse kriva učiteljica, ker ne naredi reda pri 33ih razigranih otrocih, utrujenih od pouka... ali pa rečt, da so krivi vsi drugi, kaj pa izzivajo mojega otroka... ne vem, nič s tem ne rešiš, če se otrok ne nauči reagirat drugače, potem se bo celo oš tepel.


Uciteljica ni odgovorna ker ima 33 otrok...
Tisti, ki izzivajo niso odgovorni ker so zmatrani od pouka....
Tisti, ki pa ne vidi drugega izhoda kot, da ugrizne ali udari, je pa odgovoren. On ni zmatran, on ne sme biti prizadet, on ne sme reagirati instinktivno in sebi v obrambo. On za razliko od vseh ostalih mora obvladati mehanizme resevanja konfliktnih situacij. Njegovo otrostvo je nedovoljena rec, ker so drugi zmatrani in ne rabijo biti odgovorni on pa mora biti.....

Zagovarjat nasilje, češ da je samo odgovoril na drugo nasilje (sploh če je bil tak do nedoložne punčke (ko je njej počečkal risbico)) - pa tudi ni odgovor. Oboje je nesprejemljivo.


Sankcionirano je pa... oboje??  Ali se ze nekaj postov vlece, da naj se verbalno brani in ne fizicno.. psihocno nasilje dovoljeno in sprejemljivo vse dokler ni fizicne reakcije...??

Nisem mislila, da se lahko brani samo verbalno, taktik je baje veliko, verjetno je kakšna uporabna tudi za jecljavce; moram priznat, da se na to ne spoznam prav dobro, tako da ne bom pametna, si bom pa gotovo preštudirala, če/ko bojo moji otroci naleteli na težave. 


Baje....

Kaj bi ji torej ti svetovala? naj pusti fanta, da se sklofa, kadar ga kdo izziva? Ali bi mu svetovala, da naj vsaj pogleda, komu se maščuje? Kje bi bila torej po tvoje meja?


Svetovala bi, da se prvenstveno resuje vzrok in ne posledica. Hitro se lahko ugotovi ali je udarec ali scipanje vzrok ali posledica. resevati drugega brez prvega ali prvega brez drugega je nesmiselno.  Je pa tudi res, da se marsikateremu ucitelju ne da ubadat se s tem, da niti sami ne vedo kaj je in kaj ni psihicno nasilje, da ne vedo niti kako reagirati in kako resevati tovrstne situacije.
V PB so vecinoma tisti, ki nadopolnjujejo, nadomescajo, im manjkajo ure... in so geografi, biologi, informatiki... a ne diplomanti pedagogike, razrednega pouka ipd.

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 17.10.2011 11:11:29 >


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 78
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 11:10:38   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Za vse so odgovorni starsi in zato jaz kot posameznik nisem za nic odgovoren - to je vse (ne)delo mojih starsev...

Ne. Odgovoren si kot posameznik, ker si starš.



In ce nisi stars si neodgovoren posameznik?


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 79
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 11:26:39   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Zagovarjat nasilje, češ da je samo odgovoril na drugo nasilje (sploh če je bil tak do nedoložne punčke (ko je njej počečkal risbico)) - pa tudi ni odgovor. Oboje je nesprejemljivo.


Sankcionirano je pa... oboje??  Ali se ze nekaj postov vlece, da naj se verbalno brani in ne fizicno.. psihocno nasilje dovoljeno in sprejemljivo vse dokler ni fizicne reakcije...??


interesting point.
ronja, kolikokrat je bla kdaj ronja sakcionirana zarad teženja in kolikokrat lejla zaradi tega ker je bla tok zafrustrirana zarad tega, ker ji ronja ni dala mira kljub prošnjam, da jo je pol sam še počla? sej, problem si trenutno rešla s tem da si sebe vmes postavla, samo - a si rešila ronjin problem teženja? da kdaj ne bo mela s kom drugim podobne probleme, ker bo isto zafrustriran in podobno reagiral kot lejla.. samo v premislek..

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 80
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 16:22:42   
ronja
Sem ze napisala, da ne gre primerjati odrasle posameznike in otroke, vendar se tudi uciteljice vecinoma v vsak pogovor ali zbadanje ne vtikujejo.

ja, saj ravno to pravim, da je pri obojih enako - primerjavo si nadaljevala ti, ko si rekla, da bi šefa na gobec, če bi dovolil, da bi te sodelavec žalil. Se strinjam, da otrok in odrasli nista isto, vseeno pa jih je treba naučit drugačne komunikacije. In tudi razumet šalo (dostikrat je namreč to problem - otroci imajo občutek, da se jim drugi posmehujejo, pa je včasih vse skup res nedolžna šala - in take otroke potem vsi izločijo, saj za vsako figo znorijo -vsaj pri nas je bilo tako, ne vem, koliko so se otroci spremenili, ker v vrtcu teh težav še ni, vsaj ne z mojima, za druge mi pa vzg. seveda ne govorijo), na igrišču smo pa starši zraven in verjetno vsi pazijo na lepo komunikacijo, ker tudi ni nekega ravsa.

Prav zaradi teh in tovrstnih neznank ni treba takoj definirati fantka kot nasilnika, ki vedno reagira s pestmi. Ker so vzroki lahko taksni in drugacni.

Če bi on enkrat tako reagiral, ga ne bi nihče okarakteriziral tako ali drugače. Vendar se njemu ta problem ponavlja že odkar je prišel v šolo - prihaja domov potolčen/strgan, ker so se stepli in dobiva podpise... Ni to enkratni dogodek, če bi bil, se sarica sploh ne bi sekirala, da je dobil en podpis...

Ce bi otrok poznal in obvladal vse socialne mehanizme za resevanje tovrstnih situacij ne bi bil otrok.

Ampak tega se ne more naučit, če ga tega ne naučimo. Če rečemo, da je učiteljica kriva, da so se sklofali, potem se ne bo nikoli naučil - ker on seveda nima nič s tem, da je učiteljica taka... Isto kot če rečemo, da so krivi staši in basta. Vsak mora prevzet svoj del odgovornosti.

ne samo, da ne prepoznava psihicno nasilje temvec ga celo spodbuja ker je to otrosko igranje in priprava za zivljenje...

user posted image Ok, verjamem, ker verjetno to bolj poznaš - amapk sem pa zelo vesela, da ne poznam ravno takih staršev - saj smo dosti na igrišču, pa nikoli nisem dobila takega občutka... Se mi zdi, da smo starši zdaj veliko bolj pozorni na to, kako se naši otroci obnašajo in se trudimo jim pokazat, kako bi lahko najboljše skup živeli... Mogoče se to pozna tudi na otrocih in so zato bolj strpni en do drugega - ker res ni videt česa takega tu, kjer smo mi - res pa je, da so zunaj samo vrtčevski otroci v prisotnosti staršev... Za starejše nimam pojma.

In res mislis, da je ta mamica dojela in ne gleda vec na svojega sincka kot na nekoga, ki mu je dovoljno tudi tisto kar drugim ni dovoljeno?

Res mislim, da se splača probat razložit - koliko bo zaleglo, ne vem. Ne vem, kaj je tista mamica potem mislila - se mi zdi pa da se včasih pozna že to, da se človek malo zamisli. Saj navsezadnje vsi ves čas odkrivamo napake, ki jih delamo. Kako bi to ugotovili, če nam jih ne bi nihče pokazal?

ronja, kolikokrat je bla kdaj ronja sakcionirana zarad teženja in kolikokrat lejla zaradi tega ker je bla tok zafrustrirana zarad tega, ker ji ronja ni dala mira kljub prošnjam, da jo je pol sam še počla?

Da bi ju zato kaznovala, se ne spomnim, da bi bilo potrebno - navadno je bilo dovolj, da smo se resno in dovolj temeljito pogovorile (torej zakaj se je kaj zgodilo - in kaj bi lahko naredili namesto tega, vsak svoj del, torej) - saj navsezadnje si nočeta slabo - in to se da res lepo uporabit - ker to razumeta, vesta in se zavedata, da nočeta ena drugi hudega, tudi povesta. potem jima samo razložiš, kako je drugemu ob določeni stvari (Lejli ob tem, ko ji Ronja teži - da je to zelo zoprno in tečno in Ronji, če jo Lejla šavsne - da to boli).
Tako da obe nasrkata, če tako gledaš - Ronja jih sliši, ker teži Lejli in Lejla jih sliši, če jo ugrizne. Nobeno od tega ni prav in ni sprejemljivo, vsaj ne zame. Če je nekdo utrujen (sploh otrok), ga pusti na miru. Če bi rad nekdo jedel v miru, mu nimaš kaj jemat žlice, pika. Ja, to ustavimo na splošno predno pride do fizičnega obračunavanjauser posted image . That's the point:).

a si rešila ronjin problem teženja?

Working on it. Moram pa priznat, da se mi resnično zdi, da so vidne tudi posledice truda, je res veliko boljšeuser posted image . (in Lejla je še ni šavsnila/uščipnila/karkolipač od takrat) Sploh po tistem dogodku zadnjič, ko sem prišla do konca - problem prej je bil to, da se je Lejla včasih hecala, da je lev in se je najprej parkrat zgodilo, da je koga preveč šavsnila v igri - kasneje pa se je to zgodilo v obrambi in najprej nisem vedela, kako je do tega prišlo.

Iskreno rečeno sem bila na Ronjo, kadar je težila, navadno bolj jezna, ker je navadno zatežena do vseh, kadar ima svoj trenutek;) in takrat človek res komot razume tamalo, ker kot sem napisala, bi jo (taveliko) še sama včasih najrajši šavsnila, samo da mi da miruser posted image . Ampak vseeno pa se mi grizenje in ščipanje ne zdi pravi odgovor in bi rada, da to tudi Lejla ve.
NIč se mi ne zdi narobe, če ob zanju nerešljivih konfliktih prideta do mene - saj zato sem tu, da jima pomagam, a ne? In ob enih normalnih pogovorih potem, se tudi otroci naučijo in ni, da bi te nekdo klical vsakih 5 min, ker se enostavno ne izzivajo med seboj non stop, ker se imajo radi in vejo, da to ni luštno. Meni je seveda lažje, ker se imata radi in to vesta. Verjetno je precej težje to v šoli ali vrtcu, kjer ni nujno, da so si otroci tako naklonjeni, kot sta si dve sestrici praktično po difoltuuser posted image .

Vendar tudi vzg. v vrtcu vedno na vsakem rod. sest. prosijo, da naj ne učimo svojih otrok, da naj udarijo nazaj, ampak da naj rajši njih pokličejo, če jih kdo kakorkoli maltretira... Zato so tam, da rešijo problem - in očitno bi ga rade - mi je pa jasno, da lahko tamali začnejo izzivat ravno, ko gre vzg. nekomu ritko obrisat ali po ruzak, ker se je drugi polil z juho itd... Ni ravno tak črnobelo, da rečmo: učiteljica/vzgojiteljica je kriva, ona bi morala videt in preprečit. Še meni se zgodi, pa imam dve in sta ves čas nekje blizu, pa se zgodi, da ne vidim. Kako se torej ne bo njim?

Torej: odgovorni so vsi, jasno, da učiteljica vpraša, kaj se je dogajalo in pričakovala bi, da bi nekomu, ki izziva tudi dala podpis, če ima pač tak način. Vsekakor pa ne bi dajala podpisa punčki, ki ji je saričin sin počečkal risbico in v vsem konfliktu ni bila nič drugega kot kolateralna žrtev.

Mislim, da če te nekdo verbalno napade, se imaš pravico verbalno branit. Če te fizično napade, se imaš pravico fizično branit. Če vidiš, da se ne boš mogel branit - verbalno ali fizično, je najboljše poiskat nekoga, da ti pomaga (po možnosti zrelo odraslo osebo). Ne gre za to, da bi dovoljevali verbalno mučenje, ampak da na verbalno maltretiranje lahko odgovoriš.

frodo, torej ti bi ji svetovala isto: da naj ne udari, ampak gre do učiteljice, ki naj naredi red, če ga kdo maltretira (kakorkoli pač). Ali bi pričakovala, da bo učitejlica vedno videla vse, ne da bi jo kdo opozoril?

da kdaj ne bo mela s kom drugim podobne probleme, ker bo isto zafrustriran in podobno reagiral kot lejla.. samo v premislek..

Ne boš verjela, ampak sem že dosadna vzgojiteljicam, ko jih sprašujem, če je vse okuser posted image . Pravijo, da je krasna in se vse da z njo zmenit itd... Nikoli nobenih problemov z vrstniki, spravlja se samo na družinske člane zgledauser posted image . Sva ji namreč tudi to že razlagala - da je bi mel vsak človek poln kufer, če ga ne pusti na miru, ko si to želi in to jasno pove.
Res pa je, da se v vrtcu ves čas nekaj dogaja, vedno je kdo, ki bi se z njo igral in če se enemu ne da, gre pač k drugemu - predvidevam, glede na to, da res še nikoli ni bilo nobenih konfliktov, da bi jaz vedela zanje (pa baje vzg. kar povejo, če je kaj - po pripovedovanju drugih mamic). Tudi na igrišču ima ona svojo klapo in so vsi srečni, da so skup, še nikoli se niso skregali... Očitno res za nas špara svoje žute minuteuser posted image

Ronja še vedno kdaj teži, ampak recimo Lejli, če je zmatrana veliko manj , ker ve, da to veliko manj toleriram, kot če teži meni - skratka sama sem kriva, če mi teži, hehe. (in ne gre več čez mejo - Lejla ji zdaj res jasno pove (prej se verjetno tudi ni znala tako izrazit, da bi Ronja razumela, da je zdaj pa res dovolj), da bi rada mir in Ronja takrat res da mir - ne moreš verjet, da to res deluje!) Če jo slišim, da rine vanjo, pa ji seveda rečem, ampak zadnje čase kot rečeno res ni bilo treba prav dostikrat (oz. vedno manj). navsezadnje sem doma pa jaz tista, ki naj bi delala red (če ni očija zraven, če je, potem sva oba odgovorna;).

Skratka: splača se ustavit nasilje, poiskat vzroke in da vsak svoj del popraviuser posted image . vsaj nam to delauser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 81
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 16:37:20   
pelin
IZVIRNO SPOROČILO: pelin


Vendar .... otroku!

IZVIRNO SPOROČILO: kekec in mojca

IZVIRNO SPOROČILO: Sarica2
Glej, .....šoli...





Svoj odgovor stalno pišeš med citat. Verjetno pobrišeš en ali dva {/quote}, na koncu preveč. Z gumbom "Predogled" lahko preveriš kako tvoje sporočilo izgleda še predno ga objaviš.
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Vendar .... otroku!
IZVIRNO SPOROČILO: kekec in mojca

IZVIRNO SPOROČILO: Sarica2
Glej, .....šoli...




Svoj odgovor stalno pišeš med citat. Verjetno pobrišeš en ali dva {/quote}, na koncu preveč. Z gumbom "Predogled" lahko preveriš kako tvoje sporočilo izgleda še predno ga objaviš.


uuuuuuuukako me to dvigne , če me nekdo kritizira za zadeve, ki mi niti pod razno ne ležijo....user posted image hvala za nasvet Tehnofil...ni bil prvi...so se trudili že pred tabo...samo žal imam ta del ene od hemisfer  očitno čisto nerazvit user posted image

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 82
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 20:08:37   
ronja
Lahko pa namesto citiraj, samo potemniš (označiš) del teksta, ki bi ga rada citirala in potem klikneš odgovori - v tem primeru se ti ne bo izpisalo vse črevo, kdo je to napisal itd... ampak bo samo citiran del v okvirčku in ti dalje pišeš za tistim [/quote] ali pa enostavn onapišeš to spredj brez / in zadaj s /, pa je.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu pelin)
Neposredna povezava do sporočila: 83
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 20:40:19   
mateyka
ali pa enostavn onapišeš to spredj brez / in zadaj s /, pa je.


sej veš da ji [ quote ] in / spredaj in zadaj ne "leži" user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 84
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 21:11:34   
benika
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

ali pa enostavn onapišeš to spredj brez / in zadaj s /, pa je.


sej veš da ji [ quote ] in / spredaj in zadaj ne "leži" user posted image


In posledično so njeni posti težko berljivi, saj ne veš, koga citira in kaj je njeno mnenje. Mislim, da ni težko na koncu zadnjega quote pritisnit enter in pol začet pisat. Moj 6-letnik to zna, pa da pelin ne bi uspelouser posted image

< Sporočilo je popravil benika -- 17.10.2011 21:12:05 >

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 85
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 21:20:18   
Anonimen
Krasna kombinacija.

Nekompetenta učiteljica.
Slabo vzgojen otrok.
Podobno slabo vzgojeni starši, ki ne prenesejo resnice.

Dve možnosti imaš: ali iščeš izgovore, kako se je tvojemu otroku zgodila krivica.
Ali stopiš do učiteljice in poiščeš rešitve, ali vsaj predloge njih. Potem pusti njej, da odloči, kateri predlog je zanjo najbolj sprejemljiv. Ona je avtoriteta v razredu in ona odloča. Pametna si lahko do minute, ko otroci vstopijo v razred - potem je ona tista, ki bo odločila, kateri način je pravi. Pika! PIKA in KLICAJ!

Vtikate se v delo učiteljic na vsakem koraku, a poguma, da se soočito z resnico nimate.

(odgovor članu Sarica2)
  Neposredna povezava do sporočila: 86
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 21:31:32   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: benika
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
ali pa enostavn onapišeš to spredj brez / in zadaj s /, pa je.

sej veš da ji [ quote ] in / spredaj in zadaj ne "leži" user posted image

In posledično so njeni posti težko berljivi, saj ne veš, koga citira in kaj je njeno mnenje. Mislim, da ni težko na koncu zadnjega quote pritisnit enter in pol začet pisat. Moj 6-letnik to zna, pa da pelin ne bi uspelouser posted image


meni se tud zdi simplj, nič bolj težje kot samo tipkanje. če ne bi znal quote pustit na miru ali it na konec le teh, je isto kot da ne bi znal dodat stavka na sred besedila v wordu imo..
tko da sorry pelin, nema trte mrte - ni tukaj da ne moreš, bolj nočeš posvetit svoje pozornosti na to. hitr mal bl gledat kje maš quot-ke, ok? user posted image če bi rada podala svoje mnenje, je treba malce (ne veliko user posted image ) truda tudi za to, da vsaj vemo katero je, ni res? user posted image

(odgovor članu benika)
Neposredna povezava do sporočila: 87
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 22:58:33   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Se strinjam, da otrok in odrasli nista isto, vseeno pa jih je treba naučit drugačne komunikacije.


Lahko naucis svojega otroka drugacne komunikacije in mu pustis, da se poleg drugacnega komuniciranja nosi tudi s posledicami tovrstnega komuniciranja.

Če bi on enkrat tako reagiral, ga ne bi nihče okarakteriziral tako ali drugače. Vendar se njemu ta problem ponavlja že odkar je prišel v šolo - prihaja domov potolčen/strgan, ker so se stepli in dobiva podpise... Ni to enkratni dogodek, če bi bil, se sarica sploh ne bi sekirala, da je dobil en podpis...


Kaj pa ce ima v razredu razpuscenega sizoidnega sosolca? Je se vedno samo on odgovoren?
Hocem zgolj povedati, da taksne situacije niso vedno tako enostavne in brez nijans. Veliko je okoliscin, ki vplivajo na razumevanje dogodka in brez njih je nesmiselno se pogovarjati o odgovornosti tega ali onega - razen o odgovornosti odgovorne osebe. Mladoletniki zase se ne odgovarjajo. Odgovorna oseba ima na voljo tudi solsko svetovalno sluzbo, ce je kaksen hujsi primer.

Ampak tega se ne more naučit, če ga tega ne naučimo.


Si gotova, da vsi enako ucimo otroke?

Če rečemo, da je učiteljica kriva, da so se sklofali, potem se ne bo nikoli naučil - ker on seveda nima nič s tem, da je učiteljica taka... Isto kot če rečemo, da so krivi staši in basta. Vsak mora prevzet svoj del odgovornosti.


Tocno tako - vsi; tudi tisti, ki zganja verbalno (psihicno) nasilje.

user posted image Ok, verjamem, ker verjetno to bolj poznaš - amapk sem pa zelo vesela, da ne poznam ravno takih staršev - saj smo dosti na igrišču, pa nikoli nisem dobila takega občutka... Se mi zdi, da smo starši zdaj veliko bolj pozorni na to, kako se naši otroci obnašajo in se trudimo jim pokazat, kako bi lahko najboljše skup živeli... 


Oprosti ampak ti zivis v dezelici ne tu ne tam... user posted image  
Kako naucimo otroke se pokaze ko odrastejo.... vsi so krasni, dobrohotni in super truper...

Res mislim, da se splača probat razložit - koliko bo zaleglo, ne vem. Ne vem, kaj je tista mamica potem mislila - se mi zdi pa da se včasih pozna že to, da se človek malo zamisli. Saj navsezadnje vsi ves čas odkrivamo napake, ki jih delamo. Kako bi to ugotovili, če nam jih ne bi nihče pokazal?


In ce ne ucinkuje? Bo spet kriv tisti, ki je fantka porinil, ker ne fantek ne njegova mati nimata obcutka, da svet ne obstaja zaradi njih? Kdo je tukaj resnicno nasilen? Tisti, ki ne vidi drugega nacina, da nekaj premakne ali tisti, ki pozabi, da svet ni zato, da bi njemu ugajal.

Da bi ju zato kaznovala, se ne spomnim, da bi bilo potrebno - navadno je bilo dovolj, da smo se resno in dovolj temeljito pogovorile (torej zakaj se je kaj zgodilo - in kaj bi lahko naredili namesto tega, vsak svoj del, torej) - saj navsezadnje si nočeta slabo - in to se da res lepo uporabit - ker to razumeta, vesta in se zavedata, da nočeta ena drugi hudega, tudi povesta.


In kako bi to izgledalo, ce bi doma imela samo eno od njiju? Bi ta pogovor bil enako ucinkovit ali bi mu nekaj mocno manjkalo?

Working on it. Moram pa priznat, da se mi resnično zdi, da so vidne tudi posledice truda, je res veliko boljšeuser posted image . (in Lejla je še ni šavsnila/uščipnila/karkolipač od takrat) Sploh po tistem dogodku zadnjič, ko sem prišla do konca - problem prej je bil to, da se je Lejla včasih hecala, da je lev in se je najprej parkrat zgodilo, da je koga preveč šavsnila v igri - kasneje pa se je to zgodilo v obrambi in najprej nisem vedela, kako je do tega prišlo.
 

Torej ni nasilna ali je nasilna? je res tako lahko oznaciti in odlociti?

Zato so tam, da rešijo problem - in očitno bi ga rade - mi je pa jasno, da lahko tamali začnejo izzivat ravno, ko gre vzg. nekomu ritko obrisat ali po ruzak, ker se je drugi polil z juho itd... Ni ravno tak črnobelo, da rečmo: učiteljica/vzgojiteljica je kriva, ona bi morala videt in preprečit. Še meni se zgodi, pa imam dve in sta ves čas nekje blizu, pa se zgodi, da ne vidim. Kako se torej ne bo njim?


Torej otroci bi po tvojem morali obvladati nacine za resevanje tovrstnih situacij, a naj se obrnejo na vzgojiteljice. Rahlo kontradiktorno. Ali jih (poenostavljeno receno) ucimo, da tovrstne tezave prepuscajo drugim v resevanje, ali jih ucimo kako naj se sami spravijo s taksnimi situacijami....

Mislim, da če te nekdo verbalno napade, se imaš pravico verbalno branit. Če te fizično napade, se imaš pravico fizično branit.


Tako kot si zapisala, da vedno zmaga fizicno mocnejsi in to je "neposteno" enako velja za verbalno mocnejsega. Izzivalec se vedno loti nacina pri katerem je bolj vesc in ima vecje moznosti za "zmago". Izzvani, pa naj bi spostoval izbiro izzivalca in se branil zgolj z "orozjem", ki mu je porinjeno v roke in ne s tistim, pri katerem je bolj uspesen in vesc? Nekaksna cas_t ali spostovanje izzivalca? On je izzival, lahko samo izzivam, on je udaril torej, dovoljeno mi je udariti nazaj...  Ce te nekdo na silo poljubi, ga lahko samo nasilno poljubis nazaj? - karikirano....

Če vidiš, da se ne boš mogel branit - verbalno ali fizično, je najboljše poiskat nekoga, da ti pomaga (po možnosti zrelo odraslo osebo). Ne gre za to, da bi dovoljevali verbalno mučenje, ampak da na verbalno maltretiranje lahko odgovoriš. 


Ce vidis , da se lahko branis vendar ne verbalno na verbalno temvec fizicno na verbalno....  Torej branis se. zakaj je pa braniti se z verbalnim nasiljem sprejemljivo, a s fizicnim nesprejemljivo? Ali ni nasilje nasilje? zakaj in cemu taksna razlika med fizicnim in psihicnim nasiljem?
In v koncni fazi nihce se ni storil samosmora ker ga je nekdo prebutal. Veliko jih je naredilo samomor ker ga je nekdo psihicno "prebutal". Psihicno nasilje je bolj prikrito in bolj perfidno. Posledice so pa tudi v veliki vecini primerov dosti huje in tezje.

frodo, torej ti bi ji svetovala isto: da naj ne udari, ampak gre do učiteljice, ki naj naredi red, če ga kdo maltretira (kakorkoli pač). Ali bi pričakovala, da bo učitejlica vedno videla vse, ne da bi jo kdo opozoril?


Saj sem jasno povedala, da ne zagovarjam fizicno obracunavanje; z druge strani pa ga ne smatram za najhuje zlo in ne mislim, da je vsak, ki tu in tam reagira  fizicno - nasilnez. In zagovarjam, da ce ne gre drugace se je treba tudi fizicno braniti, ker je to bolje kot dovoliti, da te pohodijo.
Skratka: splača se ustavit nasilje, poiskat vzroke in da vsak svoj del popraviuser posted image . vsaj nam to delauser posted image .


To vsekakor, vendar je to nemogoce ce kot na dlani ponudis tistega, ki je dvignil roko za nasilneza. Nasilje poraja nasilje in tako tudi opsihicno nasilje poraja fizicno in fizicno poraja psihicno..... in vse ostale kombinacije. Znani so tudi vzorci ko ne mores vrniti tistemu, ki nas tabo zganja nasilje pa vracas tistim, ki z vsem tem nimajo veze....
Ce bi zadeve z nasiljem bile tako enostavne, bi bile ze zdavnaj resene. Ne bi vsaka 5 zenska padala po stopnicah, ne bi .........

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 17.10.2011 23:01:00 >


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 88
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 23:37:58   
ronja
Kaj pa ce ima v razredu razpuscenega sizoidnega sosolca? Je se vedno samo on odgovoren?

nikoli nisem trdila, da je samo on odgovoren - ves čas že isto trobim: vsak mora prevzet svoj del odgovornosti, vključno s sarico in njenim sinom. Njej se je pač zdelo, da delajo paniko brezveze in da nima smisla, da pišejo podpise, kaj se v šoli dogaja, naj to sami rešijo, kot vejo in znajo. To se mi ne zdi način.

nesmiselno se pogovarjati o odgovornosti tega ali onega - razen o odgovornosti odgovorne osebe. Mladoletniki zase se ne odgovarjajo.

no, tu sta si s tehnofilom na isti valovni - on pravi, da za vsa njihova dejanja odgovarjamo starši- sama mislim, da kot si povedala, je resnica nekje vmes. Navadno se sešteje več dejavnikov.

Si gotova, da vsi enako ucimo otroke?

Gotovo da ne, se mi pa jasno moj način zdi najbolj pravi - če se mi ne bi zdel, bi ga zamenjala.

Kako naucimo otroke se pokaze ko odrastejo.... vsi so krasni, dobrohotni in super truper...

Se strinjam. Ampak zaenkrat so ti, s katerimi se srečujemo na igriščih, res cukri. Ostalih, ki jih bo dobila v OŠ pa ne poznam in gotovo so tudi v vrtcu gavnarji, pa jih pač ne vidim. Imam srečo, da se na moji mali ne spravljajo, verjetno tudi zato, ker ne izzivata.

In ce ne ucinkuje? Bo spet kriv tisti, ki je fantka porinil, ker ne fantek ne njegova mati nimata obcutka, da svet ne obstaja zaradi njih? Kdo je tukaj resnicno nasilen? Tisti, ki ne vidi drugega nacina, da nekaj premakne ali tisti, ki pozabi, da svet ni zato, da bi njemu ugajal.

nasilna sta oba. En, ki tupi non stop svoje in drugi, ki ga porine, ko ga ima poln kufer. Oba bi lahko reagirala drugače.

In kako bi to izgledalo, ce bi doma imela samo eno od njiju? Bi ta pogovor bil enako ucinkovit ali bi mu nekaj mocno manjkalo?

Težko bi imela doma samo eno od njiju, pa da bi se mi spričkali - ker potem bi se lahko spričakal samo sama s sabo... (ne rečem, da se kdaj ne zgodi tudi touser posted image ). Normalno, da če je problem, ga rešuješ z vsemi vpletenimi. Kako pa češ drugače?

Torej ni nasilna ali je nasilna? je res tako lahko oznaciti in odlociti?

mislim, da nobena ni nasilna. Lejla je hotela imet mir in se je branila, Ronja pa tudi ni hotela nič slabega, samo pač ne dojame, da so drugi drugačni od nje (ko ima ona slab dan, bi namreč rada, da jo kdo pocrklja, ne da ji damo mir). Obe sta potem, ko smo se zmenile, čisto lepo normalno in zelo odraslo komunicirali - Lejla recimo reče: "Ronja, daj mi prosim mir, nisem razpoložena" Ronja pa reče: "Samo pobožala bi te rada." Lejla odgovori: "ampak mi ne paše, nehaj prosim" in Ronja neha. Jaz sem prav ponosna nanjuuser posted image .

Torej otroci bi po tvojem morali obvladati nacine za resevanje tovrstnih situacij, a naj se obrnejo na vzgojiteljice. Rahlo kontradiktorno. Ali jih (poenostavljeno receno) ucimo, da tovrstne tezave prepuscajo drugim v resevanje, ali jih ucimo kako naj se sami spravijo s taksnimi situacijami....

Kot sem že parkrat napisala: najprej naj poizkusijo sami rešit težavo, če pa ne gre, naj se obrnejo na odrasle, da jim pomagamo. Večinoma se znajo sami zmenit in nas ne rabijo, bi bilo škoda, da bi jim vzeli priliko, da se sami zmenijo. Kadar pa se zahakljajo in se ne da več lepo zmenit, je pa po moje boljše, da se vmeša odrasli kot da jih pustiš, da so nasilni en do drugega. In fajn je otroka naučit, da mu boš v tem primeru pomagal in da se lahko obrne nate.

Tako kot si zapisala, da vedno zmaga fizicno mocnejsi in to je "neposteno" enako velja za verbalno mocnejsega. Izzivalec se vedno loti nacina pri katerem je bolj vesc in ima vecje moznosti za "zmago". Izzvani, pa naj bi spostoval izbiro izzivalca in se branil zgolj z "orozjem", ki mu je porinjeno v roke in ne s tistim, pri katerem je bolj uspesen in vesc? Nekaksna cas_t ali spostovanje izzivalca? On je izzival, lahko samo izzivam, on je udaril torej, dovoljeno mi je udariti nazaj... Ce te nekdo na silo poljubi, ga lahko samo nasilno poljubis nazaj? - karikirano....

Razumem tvoj point, ampak se nisva razumeli: nisem rekla, da je verbalno nasilje ok, daleč od tega - vendar pa se mi zdi, da če te nekdo napade, se imaš pravico branit. Če te napade fizično, ga z besedami ne boš ustavil, to se ne da, kvečjemu ga bolj razjariš. Zato pravim, da če te nekdo udari, jasno vsaj ornk blokiraš udarec, če se le da.

Ce vidis , da se lahko branis vendar ne verbalno na verbalno temvec fizicno na verbalno.... Torej branis se. zakaj je pa braniti se z verbalnim nasiljem sprejemljivo, a s fizicnim nesprejemljivo? Ali ni nasilje nasilje? zakaj in cemu taksna razlika med fizicnim in psihicnim nasiljem?

Kot sem že prej omenila - vsaka bedarija, ki si jo sošolci rečejo zame še ni nasilje - pa vendar veliko otrok nanje reagira nasilno. In to se mi ne zdi prav. Če ima en in isti otrok težave z zelo različnimi otroki v svoji okolici, je velika verjetnost, da je ključ v njem...

In v koncni fazi nihce se ni storil samosmora ker ga je nekdo prebutal.

od enkrat ne - od vsak dan pa. Po moje je problem, da ljudje ne vidijo, da imaš težko fizično nasilje brez psihičnega - to, da se bojiš, da te bo nekdo prebutal, je psihično nasilje - ker ti je težko še predno te res namlati. In ta strah je res lahko hujši od samih posledic tepeža. Tako da ne bi fizičnega nasilja tako nalahko jemala. Ni to najhujše zlo, vsekakor pa ni odgovor.

To vsekakor, vendar je to nemogoce ce kot na dlani ponudis tistega, ki je dvignil roko za nasilneza.

Pa saj nimaš pojma, kako je učiteljica sankcionirala ostale! V primeru, ko fant ni poslušal in ko je počečkal risbico punci, ki mu ni nič naredila, pa itak ni bilo drugega nasilneža.

Znani so tudi vzorci ko ne mores vrniti tistemu, ki nas tabo zganja nasilje pa vracas tistim, ki z vsem tem nimajo veze....
To se mi zdi recimo najbolj nesprejemljivo - ker s tem samo širiš krog. Če se stepeta dva, ki sta si pač anti - ni to prav, ampak je vsekakor bolj sprejemljivo kot pa če en enega nabunka, ta nabunka drugega, ta tretjega itd... Ker se potem to samo širi.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 89
   RE: Podpisi za vsako malenkost
17.10.2011 23:47:55   
ronja
PS: že v prvem postu sem napisala, da ne smeš otroku samo prepovedat nasilnega vedenja, ampak mu moraš ponudit alternative. Kako se zmenit, če se to ne da, kaj potem naredit, itd... Ne pa rečt: ah, kaj mi težijo zaradi malenkosti, če se vsake tok sklofajo, to so pač 6 letniki...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 90
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 13:09:36   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Kaj pa ce ima v razredu razpuscenega sizoidnega sosolca? Je se vedno samo on odgovoren?

nikoli nisem trdila, da je samo on odgovoren - ves čas že isto trobim: vsak mora prevzet svoj del odgovornosti, vključno s sarico in njenim sinom. Njej se je pač zdelo, da delajo paniko brezveze in da nima smisla, da pišejo podpise, kaj se v šoli dogaja, naj to sami rešijo, kot vejo in znajo. To se mi ne zdi način. 


Poglej , na soli imamo uciteljico PB (na sreco nas ne bo nikoli imela), ki dejansko vsako figo zapise. Se to kolikorkrat je otrok bil na stranicsu - da je po njenem preveckrat bil na straniscu ipd.... Otrok ni samo taksen kakrsen je, temvec je tudi taksen s kaksnimi ocmi ga gledas. Tega pa ( na zalost) niso izzvzeti niti ucitelji.  Z druge stani niso usposobljeni niti pripravljeni na tovrstne izzive. Se sami ne znajo prepoznavat in ravnat ko je v vprasanju nasilje, kaj sele, da bi o tem ozavescali otroke.
Dom, druzina... otrok je drugacen v soli in drugacen doma. So drugacna pravila, vzroci, relacije.... Tam se borijo za svoje mesto "pod soncem", za polozaj in status, ki ga bodo zasedali nasledljih **** let. Tudi ko smo bili mi otroci je vsakemu sledila sodba kaksen da je - cmera, mamin sincek, frajer... 

nesmiselno se pogovarjati o odgovornosti tega ali onega - razen o odgovornosti odgovorne osebe. Mladoletniki zase se ne odgovarjajo.

no, tu sta si s tehnofilom na isti valovni - on pravi, da za vsa njihova dejanja odgovarjamo starši- sama mislim, da kot si povedala, je resnica nekje vmes. Navadno se sešteje več dejavnikov. 


Mladoletnika lahko pripravljamo in navajamo na odgovornost, nadzor imajo pa zato ker niso sposobni v polni meri prevzeti odgovornost.  Kdo je odgovoren ce se leljla zgubi na Golovcu? Je deljena odgovornost ali je vzgojiteljica odgovorna? Je res lejla na enaki stopnji odgovornosti in prevzemanja le te kot vzgojiteljica? 

Si gotova, da vsi enako ucimo otroke?

Gotovo da ne, se mi pa jasno moj način zdi najbolj pravi - če se mi ne bi zdel, bi ga zamenjala. 


Ker izhajas iz trenutne izkusnje in potrebe. Ko bo potreba ali izklusnja drugacna bo razlicen tudi pristop. To so tisti dejavniki o katerih govorim. 

Kako naucimo otroke se pokaze ko odrastejo.... vsi so krasni, dobrohotni in super truper...

Se strinjam. Ampak zaenkrat so ti, s katerimi se srečujemo na igriščih, res cukri. Ostalih, ki jih bo dobila v OŠ pa ne poznam in gotovo so tudi v vrtcu gavnarji, pa jih pač ne vidim. Imam srečo, da se na moji mali ne spravljajo, verjetno tudi zato, ker ne izzivata. 


Ampak to se ne pomeni, da otroci ne znajo biti kruti, nasilni, zviti in hinavski....  Odrasli ne postanejo kruti, slabi, grdi, hinavski, hudobni cez noc...

In ce ne ucinkuje? Bo spet kriv tisti, ki je fantka porinil, ker ne fantek ne njegova mati nimata obcutka, da svet ne obstaja zaradi njih? Kdo je tukaj resnicno nasilen? Tisti, ki ne vidi drugega nacina, da nekaj premakne ali tisti, ki pozabi, da svet ni zato, da bi njemu ugajal.

nasilna sta oba. En, ki tupi non stop svoje in drugi, ki ga porine, ko ga ima poln kufer. Oba bi lahko reagirala drugače. 


Torej tudi tvoji deklici sta nasilni. Ena ker sili v drugo, druga ker prvo vgrizne. 

In kako bi to izgledalo, ce bi doma imela samo eno od njiju? Bi ta pogovor bil enako ucinkovit ali bi mu nekaj mocno manjkalo?

Težko bi imela doma samo eno od njiju, pa da bi se mi spričkali - ker potem bi se lahko spričakal samo sama s sabo... (ne rečem, da se kdaj ne zgodi tudi touser posted image ). Normalno, da če je problem, ga rešuješ z vsemi vpletenimi. Kako pa češ drugače? 


No ce ne bi bile sestre ampak sosede in ti imas moznost pogovarjat se in razlagat samo eni. Efekt bi bil bistveno drugacen. In v soli ni spora med bratci ali sestricami ampak med sosolci, ki nimajo istih in enakih starsev.

Torej ni nasilna ali je nasilna? je res tako lahko oznaciti in odlociti?

mislim, da nobena ni nasilna. Lejla je hotela imet mir in se je branila, Ronja pa tudi ni hotela nič slabega, samo pač ne dojame, da so drugi drugačni od nje (ko ima ona slab dan, bi namreč rada, da jo kdo pocrklja, ne da ji damo mir). Obe sta potem, ko smo se zmenile, čisto lepo normalno in zelo odraslo komunicirali - Lejla recimo reče: "Ronja, daj mi prosim mir, nisem razpoložena" Ronja pa reče: "Samo pobožala bi te rada." Lejla odgovori: "ampak mi ne paše, nehaj prosim" in Ronja neha. Jaz sem prav ponosna nanjuuser posted image


Torej ker si prisotna ob tem ni bilo nasilnistva, a ce je uciteljica zapisala je bilo nasilnistvo... Samo sled temu kako se lahko ista zadeva gleda z razlicnimi ocmi. In ce bi uciteljica zapisala popolnoma enako obnasanje, kot si ga med svojima deklicama opisala sama to ne bi zvenelo tako nedolzno. Primerjava da eden rine po svoje , drugi se ne more verbalno odbranit in se zatece v fizicni bran - zdrzi. 

Kot sem že parkrat napisala: najprej naj poizkusijo sami rešit težavo, če pa ne gre, naj se obrnejo na odrasle, da jim pomagamo. Večinoma se znajo sami zmenit in nas ne rabijo, bi bilo škoda, da bi jim vzeli priliko, da se sami zmenijo. Kadar pa se zahakljajo in se ne da več lepo zmenit, je pa po moje boljše, da se vmeša odrasli kot da jih pustiš, da so nasilni en do drugega. In fajn je otroka naučit, da mu boš v tem primeru pomagal in da se lahko obrne nate. 


kaj je to lepo zmeniti? Kje je meja, ko se ni treba vec sam meniti... Pojasni to svojemu otroku, definiraj do kdaj naj sam poizkusa in kdaj naj prepusti odraslim... Morda ugotovis, da bi se odraslemu to tanko zabrisano mejo kaj do kdaj in v koliksni meri pojasnila, kaj sele otroku.

Razumem tvoj point, ampak se nisva razumeli: nisem rekla, da je verbalno nasilje ok, daleč od tega - vendar pa se mi zdi, da če te nekdo napade, se imaš pravico branit. Če te napade fizično, ga z besedami ne boš ustavil, to se ne da, kvečjemu ga bolj razjariš. Zato pravim, da če te nekdo udari, jasno vsaj ornk blokiraš udarec, če se le da. 


Stvar je zgolj v tem, da je se vedno psihocno nasilje dosti bolj sprejeto in tolerirano kot fizicno. Morda prav zato ker je drugega toliko lazje prepoznati in zlorabiti.

Ce vidis , da se lahko branis vendar ne verbalno na verbalno temvec fizicno na verbalno.... Torej branis se. zakaj je pa braniti se z verbalnim nasiljem sprejemljivo, a s fizicnim nesprejemljivo? Ali ni nasilje nasilje? zakaj in cemu taksna razlika med fizicnim in psihicnim nasiljem?

Kot sem že prej omenila - vsaka bedarija, ki si jo sošolci rečejo zame še ni nasilje - pa vendar veliko otrok nanje reagira nasilno. In to se mi ne zdi prav. Če ima en in isti otrok težave z zelo različnimi otroki v svoji okolici, je velika verjetnost, da je ključ v njem... 


NI moje da presodim kaj za tebe mora biti bedarija in kaj ne bi smela biti bedarija. Ljudje imajo celo zivljenje tezave zaradi bedarij oz. zadev, ki so jih drugi dolocili za bedarije. In oni so bedaki, ker se usajajo zaradi bedarij. In se jih utisa... in se nihce ne vprasa kako ti bedaki te bedarije dozivljajo in prezivljajo ter kaksne brazgotine znajo pustiti. za eno osebnost ( tudi otrosko) , ki je sigurna vase in ima mocno samopodobo bo nekaj bedarija, kar za drugacno , manj zaverovano sigurno otrosko osebnost nikakor ne bo bedarija ampak se en pritisk vec nekam proti tlu.... Povprasaj malo okoli bos videla koliko traum imajo ljudje prav zaradi taksnih bedarij iz solskih dni...

In v koncni fazi nihce se ni storil samosmora ker ga je nekdo prebutal.

od enkrat ne - od vsak dan pa. Po moje je problem, da ljudje ne vidijo, da imaš težko fizično nasilje brez psihičnega - to, da se bojiš, da te bo nekdo prebutal, je psihično nasilje - ker ti je težko še predno te res namlati. In ta strah je res lahko hujši od samih posledic tepeža. Tako da ne bi fizičnega nasilja tako nalahko jemala. Ni to najhujše zlo, vsekakor pa ni odgovor. 


Nobeno nasilje ni lahko niti zanemarljivo. Fizicno nasilje je lahko odgovor na psihicno vendar se prav ta vidik in ta moznost mocno zanemarja.
Prav zato sem napisala, da je treba resevati vzrok in ne posledico. Fizicno nasilje je vecinoma posledica.
Naceloma se itak strinjamo v staliscih, jih pa drugace interpretiramo zaradi razlicnih izkustvenih podlag.

To vsekakor, vendar je to nemogoce ce kot na dlani ponudis tistega, ki je dvignil roko za nasilneza.

Pa saj nimaš pojma, kako je učiteljica sankcionirala ostale! V primeru, ko fant ni poslušal in ko je počečkal risbico punci, ki mu ni nič naredila, pa itak ni bilo drugega nasilneža. 


Tudi ti nimas pojma ali jih je sploh sankcionirala. Iz napisanega ni videti, da bi se zadeva poglabljala ali preverjala, temvec, da se je z vpisom v belezko zakljucila. 

Znani so tudi vzorci ko ne mores vrniti tistemu, ki nas tabo zganja nasilje pa vracas tistim, ki z vsem tem nimajo veze....
To se mi zdi recimo najbolj nesprejemljivo - ker s tem samo širiš krog. Če se stepeta dva, ki sta si pač anti - ni to prav, ampak je vsekakor bolj sprejemljivo kot pa če en enega nabunka, ta nabunka drugega, ta tretjega itd... Ker se potem to samo širi. 


Se strinjamo, da je nesprejemljivo je pa tipicen nacin obasanja oz. tipicna reakcija.  In tukaj lahko delas stojo na glavi in razlagas drugacne vzorce vedenja pa ne bo nic pomagalo dokler ne ugotovis vzroka in odstranis primarno nasilje.  Zadnjic sem povprasala kako bi mi definirali psihicno nasilje...  in na moje veliko presenecenje ga skoraj nihce ni znal definirati; mocno me pa zanima kako bi ti definirala psihicno nasilje in ali menis, da je psihicno nasilje lahko neverbalno?

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 91
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 13:29:04   
ronja
Se to kolikorkrat je otrok bil na stranicsu - da je po njenem preveckrat bil na straniscu ipd...

tebi se zdi to bedarija, znanka pa je na ta način ugotovila sladkorno pri hčerki - ker so vzg. v vrtcu povedale, da hodi nekam veliko lulat...

Mladoletnika lahko pripravljamo in navajamo na odgovornost, nadzor imajo pa zato ker niso sposobni v polni meri prevzeti odgovornost. Kdo je odgovoren ce se leljla zgubi na Golovcu? Je deljena odgovornost ali je vzgojiteljica odgovorna? Je res lejla na enaki stopnji odgovornosti in prevzemanja le te kot vzgojiteljica?

Seveda so vzg. in učitelji tam, da skrbijo za varnost in so za to odgovorni. 2 letnik po difoltu ne more biti enako odgovoren za svojo varnost kot odrasli za njegovo.

Torej tudi tvoji deklici sta nasilni. Ena ker sili v drugo, druga ker prvo vgrizne.

Bili sta, ko se nista znali zmenit. Zdaj, zaenkrat zgleda, da se znata in nista več nasilni. V tem je keč - da jih naučiš, kako se da zmenit brez nasilja.

No ce ne bi bile sestre ampak sosede in ti imas moznost pogovarjat se in razlagat samo eni. Efekt bi bil bistveno drugacen. In v soli ni spora med bratci ali sestricami ampak med sosolci, ki nimajo istih in enakih starsev.
kot sem napisala, je meni lažje, ker sta sestri in se imata radi. Vseeno pa imaš v šoli vse vpletene zraven in seveda lahko rešuješ konflikte z vsemi skup.

Torej ker si prisotna ob tem ni bilo nasilnistva, a ce je uciteljica zapisala je bilo nasilnistvo...
Ne, jaz sem bila v drugi sobi - zmenili sta se sami, jaz sem ju samo slišala in bila veselauser posted image . Nista nasilni zato, ker se zdaj znata drugače zmenit - to je bil tudi moj cilj.

In ce bi uciteljica zapisala popolnoma enako obnasanje, kot si ga med svojima deklicama opisala sama to ne bi zvenelo tako nedolzno. Primerjava da eden rine po svoje , drugi se ne more verbalno odbranit in se zatece v fizicni bran - zdrzi.

Tudi meni se ni zdelo nedolžno - zato sem pa reagirala. Zdaj je nedolžno, ko se lepo zmenita. In tega, kako si zdaj povesta, ne bi mogla drugače opisat, ker enostavno v tem primeru ni konflikta, ki ga ne bi sami rešili.

kaj je to lepo zmeniti? Kje je meja, ko se ni treba vec sam meniti...

Lepo zmenit je to, da jasno in odločno poveš, kaj bi rad (mir, v tem primeru), ni pa treba tega povedat prijazno ali potiho. Tudi ni treba znova in znova prosit ali trpet nesprejemljivega obnašanja. Če to ne zaleže, potem se imaš po moje vso pravico obrnit na višjo inštanco - tako kot bi ti pričakovala od šefa, da bo ustavil sodelavčeve žaljivke. To pač od nadrejenih pričakujemo, da bojo poskrbeli za nas.

NI moje da presodim kaj za tebe mora biti bedarija in kaj ne bi smela biti bedarija. Ljudje imajo celo zivljenje tezave zaradi bedarij oz. zadev, ki so jih drugi dolocili za bedarije. In oni so bedaki, ker se usajajo zaradi bedarij.

Ja, to smo imeli pri filozofiji - da lahko nekoga enako prizadane, če mu vzameš svinčnik, kot drugega, če mu ubiješ otroka. Sama tega principa ne podpiram. So primarno in sekundarno pomembne reči. Če se usajaš zaradi bedarij, imaš ti problem, ki ga moraš razčistit. Če ti nekdo napade otroka, je pa problem v njem, to ni prav, ni naravno sprejemljivo, za tako reč lahko pričakuješ napad nazaj. Če je otrok nesiguren in ima slabo samopodobo, zato niso krivi sošolci, ki ga zafrkavajo, ampak starši, ki so ga vzgojili s slabo samopodobo. In v tem primeru se morajo starši vprašat in starši pomagat. Ravno v tem primeru sošolci niso toliko odgovorni!

ali menis, da je psihicno nasilje lahko neverbalno?

Ja, tipičen primer bi bil ignoranca - nič ti ne reče, tudi dotakne se te ne, te pa to vseeno boli.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 92
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 13:32:24   
ronja
Se to kolikorkrat je otrok bil na stranicsu - da je po njenem preveckrat bil na straniscu ipd...

tebi se zdi to bedarija, znanka pa je na ta način ugotovila sladkorno pri hčerki - ker so vzg. v vrtcu povedale, da hodi nekam veliko lulat...

Mladoletnika lahko pripravljamo in navajamo na odgovornost, nadzor imajo pa zato ker niso sposobni v polni meri prevzeti odgovornost. Kdo je odgovoren ce se leljla zgubi na Golovcu? Je deljena odgovornost ali je vzgojiteljica odgovorna? Je res lejla na enaki stopnji odgovornosti in prevzemanja le te kot vzgojiteljica?

Seveda so vzg. in učitelji tam, da skrbijo za varnost in so za to odgovorni. 2 letnik po difoltu ne more biti enako odgovoren za svojo varnost kot odrasli za njegovo.

Torej tudi tvoji deklici sta nasilni. Ena ker sili v drugo, druga ker prvo vgrizne.

Bili sta, ko se nista znali zmenit. Zdaj, zaenkrat zgleda, da se znata in nista več nasilni. V tem je keč - da jih naučiš, kako se da zmenit brez nasilja.

No ce ne bi bile sestre ampak sosede in ti imas moznost pogovarjat se in razlagat samo eni. Efekt bi bil bistveno drugacen. In v soli ni spora med bratci ali sestricami ampak med sosolci, ki nimajo istih in enakih starsev.
kot sem napisala, je meni lažje, ker sta sestri in se imata radi. Vseeno pa imaš v šoli vse vpletene zraven in seveda lahko rešuješ konflikte z vsemi skup.

Torej ker si prisotna ob tem ni bilo nasilnistva, a ce je uciteljica zapisala je bilo nasilnistvo...
Ne, jaz sem bila v drugi sobi - zmenili sta se sami, jaz sem ju samo slišala in bila vesela. Nista nasilni zato, ker se zdaj znata drugače zmenit - to je bil tudi moj cilj.

In ce bi uciteljica zapisala popolnoma enako obnasanje, kot si ga med svojima deklicama opisala sama to ne bi zvenelo tako nedolzno. Primerjava da eden rine po svoje , drugi se ne more verbalno odbranit in se zatece v fizicni bran - zdrzi.

Tudi meni se ni zdelo nedolžno - zato sem pa reagirala. Zdaj je nedolžno, ko se lepo zmenita. In tega, kako si zdaj povesta, ne bi mogla drugače opisat, ker enostavno v tem primeru ni konflikta, ki ga ne bi sami rešili.

kaj je to lepo zmeniti? Kje je meja, ko se ni treba vec sam meniti...

Lepo zmenit je to, da jasno in odločno poveš, kaj bi rad (mir, v tem primeru), ni pa treba tega povedat prijazno ali potiho. Tudi ni treba znova in znova prosit ali trpet nesprejemljivega obnašanja. Če to ne zaleže, potem se imaš po moje vso pravico obrnit na višjo inštanco - tako kot bi ti pričakovala od šefa, da bo ustavil sodelavčeve žaljivke. To pač od nadrejenih pričakujemo, da bojo poskrbeli za nas.

NI moje da presodim kaj za tebe mora biti bedarija in kaj ne bi smela biti bedarija. Ljudje imajo celo zivljenje tezave zaradi bedarij oz. zadev, ki so jih drugi dolocili za bedarije. In oni so bedaki, ker se usajajo zaradi bedarij.

Ja, to smo imeli pri filozofiji - da lahko nekoga enako prizadane, če mu vzameš svinčnik, kot drugega, če mu ubiješ otroka. Sama tega principa ne podpiram. So primarno in sekundarno pomembne reči. Če se usajaš zaradi bedarij, imaš ti problem, ki ga moraš razčistit. Če ti nekdo napade otroka, je pa problem v njem, to ni prav, ni naravno sprejemljivo, za tako reč lahko pričakuješ napad nazaj. Če je otrok nesiguren in ima slabo samopodobo, zato niso krivi sošolci, ki ga zafrkavajo, ampak starši, ki so ga vzgojili s slabo samopodobo. In v tem primeru se morajo starši vprašat in starši pomagat. Ravno v tem primeru sošolci niso toliko odgovorni!

ali menis, da je psihicno nasilje lahko neverbalno?

Ja, tipičen primer bi bil ignoranca - nič ti ne reče, tudi dotakne se te ne, te pa to vseeno boli.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 93
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 14:31:41   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Se to kolikorkrat je otrok bil na stranicsu - da je po njenem preveckrat bil na straniscu ipd...

tebi se zdi to bedarija, znanka pa je na ta način ugotovila sladkorno pri hčerki - ker so vzg. v vrtcu povedale, da hodi nekam veliko lulat... 


Verjetno sladkor oz. pogosto lulanje ni bilo samo v vrtcu. Verjetno pa sama ne bos ugotavljala, da je uciteljica neodgovorna ker ne sledi in ne zapisuje prepogostost lulalanja ali pomanjkanje lulalanja pri tvoji hcerki.... da bi ti vedela ali morda ima dete sladkorno ali ne....
In ze taksen nastop, da vse kar uciteljica zapise je tako kot zakon pribito in je zagotovo pomembno... je IMO rahlo neustrezen. Je pac clovek kot tudi vsi ostali in dolocene stvari je treba jemati z rezervo.


Torej tudi tvoji deklici sta nasilni. Ena ker sili v drugo, druga ker prvo vgrizne.

Bili sta, ko se nista znali zmenit. Zdaj, zaenkrat zgleda, da se znata in nista več nasilni. V tem je keč - da jih naučiš, kako se da zmenit brez nasilja.


Dozdeva se mi kje tici problem nerazumevanja. Biti nasilen je "dijagnoza" , je stanje... torej niso nasilne samo so se posluzevale nasilnih prijemov. Ti lahko uporabis nasilno metodo ( otroka recimo na silo drzis v narocju, ker hoces doseci nekaj s tem - in metoda je dejansko nasilna), vendar to se ne pomeni, da si klasificirana v vrsto nasilnikov.

No ce ne bi bile sestre ampak sosede in ti imas moznost pogovarjat se in razlagat samo eni. Efekt bi bil bistveno drugacen. In v soli ni spora med bratci ali sestricami ampak med sosolci, ki nimajo istih in enakih starsev.
kot sem napisala, je meni lažje, ker sta sestri in se imata radi. Vseeno pa imaš v šoli vse vpletene zraven in seveda lahko rešuješ konflikte z vsemi skup.


Ne mores, ker ti ni dovoljeno. Nimas nobene pravice zahtevat od drugih starsev, da ukrepajo tako, kot se tebi zdi primerno.

Torej ker si prisotna ob tem ni bilo nasilnistva, a ce je uciteljica zapisala je bilo nasilnistvo...
Ne, jaz sem bila v drugi sobi - zmenili sta se sami, jaz sem ju samo slišala in bila vesela. Nista nasilni zato, ker se zdaj znata drugače zmenit - to je bil tudi moj cilj.


In nista niti bile nasilne, samo sta se posluzevala nasilnega prijema v pomanjkanju drugega (ne glede na to ali za drugega nista znale ali sta mislili, da ne ucinkuje). Morda pa je zavedanje pri eni, da ce pretira, da zna druga vcgrizniti tako, da povzroci bolecino pozitivno vpliva na dejstvo, da sedaj zasopi tudi druga - verbalno vrsto sporocila.  Ce noce, da jo boli potem se umakni ko se zaves, da bo v nasprotnem prisla bolecina. Morda pa ni toliko tvojega posredovanja temvec zgolj logicno sklepanje in akcija - reakcija.
Ali bi se enako zmenile, ce ena nikoli na tezenje ne bi reagirala z neprijetnimi posledicami za drugo in bi se zgolj miroljubno umikala, ostaja v domeni domneve.

kaj je to lepo zmeniti? Kje je meja, ko se ni treba vec sam meniti...

Lepo zmenit je to, da jasno in odločno poveš, kaj bi rad (mir, v tem primeru), ni pa treba tega povedat prijazno ali potiho. Tudi ni treba znova in znova prosit ali trpet nesprejemljivega obnašanja. Če to ne zaleže, potem se imaš po moje vso pravico obrnit na višjo inštanco - tako kot bi ti pričakovala od šefa, da bo ustavil sodelavčeve žaljivke. To pač od nadrejenih pričakujemo, da bojo poskrbeli za nas.


kaj je jasno in kaj odlocno povedano? Torej ne nujno prijazno in ne tiho. Ce ne tiho je to lahko krice, ali ne.... veliko zadev, ki so nam odraslim morda samoumevne in jih nekako intuitivno razumemo, vendar za otroke to ni niti intuitivno niti jasno.

Ja, to smo imeli pri filozofiji - da lahko nekoga enako prizadane, če mu vzameš svinčnik, kot drugega, če mu ubiješ otroka. Sama tega principa ne podpiram. So primarno in sekundarno pomembne reči. Če se usajaš zaradi bedarij, imaš ti problem, ki ga moraš razčistit. Če ti nekdo napade otroka, je pa problem v njem, to ni prav, ni naravno sprejemljivo, za tako reč lahko pričakuješ napad nazaj. Če je otrok nesiguren in ima slabo samopodobo, zato niso krivi sošolci, ki ga zafrkavajo, ampak starši, ki so ga vzgojili s slabo samopodobo. In v tem primeru se morajo starši vprašat in starši pomagat. Ravno v tem primeru sošolci niso toliko odgovorni!


Seveda, da so odgovorni. Niti otroci niso toliko nevedni, da ne opazijo ce koga prizadanejo ali ne. Prav ta nebriznost do drugih in metanje odgovornosti izkljucno v roke starsev, ki naj bi bili odgvorni, da njihov otrok ni dovolj  siguren vase je spodbujanje nebriznosti do drugega. Kaj ti pa sploh da misliti, da vsi otroci imajo starse? Da niso v rejnistvu, domu za sirote, da ne zivijo z ostrellimi babicami... ja ce jih je zivljenje ( zivljenjske okoliscine) kaznovalo, jih dajmo se mi, ko ih sisa ce imajo slabo samopodobo. jaz nisem kriv torej si lahko dovolim vse. Tudi reci mu, da je v rejnistvu ker ga mama ni imela dovolj rada, da bi se za njega brigala... Itak je stars kriv ce otrok nima pozitivne samopodobe.....
Osebno bi prej mocno pritezila sinu zaradi taksnega obnasanja in nebrige za ljudi okoli sebe, kot zato ker je nekomu poceckal nekaj v afektu.

In tudi ce se starsi vprasajo kaj je narobe in ce navsezadnje ugotovijo in se popravijo je otrok pac tak kot je v datem trenutku in nima casa hibernirat dokler se ne ugotovi kaj je narobe in kdo je pravzaprav odgovoren. Prav ta ignoranca tujega pocutja je tisto kar veliko stevilo ljudi pahne predalec.

Nekaj zelo splosnega in relativno nedodelanega o nasilju (z nekaj definicij dolocenih vrst nasilja) vendar splosno uporabnega za spoznavanje problematike:

www.jesenice.si/sl/medijski-center/multimedija/item/download/8

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 18.10.2011 14:33:09 >


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 94
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 14:34:45   
uškinamama
Frodo, še vedno si mi najljubša rrjevka - samo, daj popravi to kar naj bi bilo citiranje  in povej na kratko. Ker že Ronjo brat mi je tu mać, ne pokvari se mi še ti. user posted image

aha, si že. Hvala.

< Sporočilo je popravil uškinamama -- 18.10.2011 14:35:17 >


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 95
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 18:37:06   
ronja
In ze taksen nastop, da vse kar uciteljica zapise je tako kot zakon pribito in je zagotovo pomembno... je IMO rahlo neustrezen. Je pac clovek kot tudi vsi ostali in dolocene stvari je treba jemati z rezervo.

Nihče tu ne jemlje učiteljice kot sveto kravo. Jasno, da imamo vsi napake, tudi učiteljice - vendar ravno sama praviš, da mora v razredu ona imet avtoriteto - in kako naj jo ima, če ti otroku doma rečeš: eh, učiteljica pretirava, teži za vsako figo, itak so pa krivi sošolci, ki te zezajo, ti kar mahni nazaj, branit se je treba. Če si ne upaš mahnit nazaj, mahni pa šibkejšega, nekam je treba z agresijo... To ni način.

Dozdeva se mi kje tici problem nerazumevanja. Biti nasilen je "dijagnoza" , je stanje... torej niso nasilne samo so se posluzevale nasilnih prijemov. Ti lahko uporabis nasilno metodo ( otroka recimo na silo drzis v narocju, ker hoces doseci nekaj s tem - in metoda je dejansko nasilna), vendar to se ne pomeni, da si klasificirana v vrsto nasilnikov.

Jasno, da nisi nujno nasilen, čeprav se kdaj poslužuješ nasilne metode - včasih pač ne gre drugače, včasih nismo sposobni drugače, včasih drug ne razume drugače. Nihče ne pravi, da si zločinec, če kdaj tako reagiraš. Pravimo pa (v večini na tej temi), da to ne sme postat normalen odziv in da če se to pogosto dogaja, je očitno nekje problem - in ga je treba rešit. Problem je lahko marsikje. Tehnofil ga vidi v starših (lahko je, lahko ni), pelin ga vidi, da je lahko tako v otrocih kot v starših kot v učiteljih (s čimer se tudi sama najbolj strinjam), ti ga vidiš samo v učiteljih podaljšanega bivanja,...

Ne mores, ker ti ni dovoljeno. Nimas nobene pravice zahtevat od drugih starsev, da ukrepajo tako, kot se tebi zdi primerno.

Jaz ne morem ukrepat, ker me ni tam - to se ne dogaja pod mojim nadzorstvom, ampak v šoli. To rešuje učiteljica, ki je takrat tam - z vsemi vpletenimi.

Morda pa je zavedanje pri eni, da ce pretira, da zna druga vcgrizniti tako, da povzroci bolecino pozitivno vpliva na dejstvo, da sedaj zasopi tudi druga - verbalno vrsto sporocila.  Ce noce, da jo boli potem se umakni ko se zaves, da bo v nasprotnem prisla bolecina. Morda pa ni toliko tvojega posredovanja temvec zgolj logicno sklepanje in akcija - reakcija.

Mislim, da bi v tem primeru Ronji že prej potegnilo - tako pa se je to zgodilo točno po pogovoru, prej je ni ustavilo in je samo pribežala k meni, če jo je Lejla hotela ugriznit (ta pa je rekla, da se heca in meni ni bilo nič več jasno, kaj se dogaja). Ni nehala težit zaradi strahu pred bolečino ampak zato, ker je končno razumela, da to Lejli ni fajn, prej enostavno ni dojela, zakaj jo uščipne (ugriznila jo je samo 2x) - je bila parkrat prav užaljena in se je videlo, da ji res ni jasno. Zdaj ji pa je.

kaj je jasno in kaj odlocno povedano?
Pri nas rečemo: "prosim, daj mi mir. Nisem razpoložen/a za hece." ne pravim, da mora bit dobesedno tako, ampak zame je to recimo to. Brez žaljenja, brez tuljenja, ampak vseeno odločno.

Prav ta nebriznost do drugih in metanje odgovornosti izkljucno v roke starsev, ki naj bi bili odgvorni, da njihov otrok ni dovolj  siguren vase je spodbujanje nebriznosti do drugega. Kaj ti pa sploh da misliti, da vsi otroci imajo starse? Da niso v rejnistvu, domu za sirote, da ne zivijo z ostrellimi babicami... ja ce jih je zivljenje ( zivljenjske okoliscine) kaznovalo, jih dajmo se mi, ko ih sisa ce imajo slabo samopodobo. jaz nisem kriv torej si lahko dovolim vse. Tudi reci mu, da je v rejnistvu ker ga mama ni imela dovolj rada, da bi se za njega brigala... Itak je stars kriv ce otrok nima pozitivne samopodobe...

Tu je govora o saričinem sinu, ki ima dva ljubeča starša (vsaj sarica ne navaja nobenih traum, ki bi lahko bile razlog za njegovo obnašanje in tu gor sprašuej, torej lahko domnevamo, da ji ni vseeno za sina, ne?) Tu ni govora o nekem bogem otroku, ki ga zafrkavajo zaradi stvari, na katere revež nima nobenega vpliva!

In to, da nekomu rečeš, da ga mama ni marala, ni bedarija in ni malenkost in to obe veva! Malenkost je, če ti drugi vzame svinčnik. Če ti počečka list. Za vsako tako figo se pač ne reagira s pestmi.

Tudi mene so zafrkavali v OŠ, kot vse otroke. Ampak to ne pomeni, da so bili otroci zlobni. Ti vedno postavljaš osnovnošolce, ki zezajo kot neka ultra zlobna bitja, ki se trudijo pohodit sošolce. Mislim, da v veliki večini otrok in zafrkancij ne gre za to. Ne gre zato, da bi drugega HOTELI prizadet. To je kolateralna škoda, ki se je dostikrat sploh ne zavedajo.
Ko so mene zafrkavale punce iz sosednjega razreda, sem se spraševala, zakaj. Nič jim nisem naredila, ni bilo razloga. Potem so naš razred razdrli, prišli smo nekateri v isti razred in sva z eno od njih postali zelo dobri prijatleijici. In sem jo enkrat vprašala, zakaj so me prej tako zafrkavale. odgovorila mi je, da kar tako, za hec, brez razloga. Ni vedno zloba! Otroci se hecajo in pri tem koga prizadanejo, ne da bi točno to hoteli.
MOj brat je popenil, če ga je kdo porinil iz pomola v vodo. Pa je bila to najbolj običajna igra otrok na pomolu, vsi smo to počeli (ok, jaz njega nisem porivala, ker sem vedela, da tega ne mara, ampak hočem rečt, da tega ni nihče počel njemu zato, ker bi vedel, da ga bo s tem prizadel, ampak je bila to splošna igra - mali je pa totalno pop*).
Ronji je zadnjič en sovrtčan rekel, da je ne vem kaj že (mislim, da ena živalca ali kaj), ji ni bilo všeč in je bila cela nesrečna. Sva se pogovorili, da ni s tem hotel nič slabega, da so te živalce čisto ok (res je bila ena čist simpatična živalca, se mi zdi, da hrček ali nekaj takega) in se potem ni čisto nič več sekirala- prej pa.

Osebno bi prej mocno pritezila sinu zaradi taksnega obnasanja in nebrige za ljudi okoli sebe, kot zato ker je nekomu poceckal nekaj v afektu.

Jasno, saj je to izživljanje nad drugim, ne pa hecanje.

Prav ta ignoranca tujega pocutja je tisto kar veliko stevilo ljudi pahne predalec.

Ampak točno to se med vrsticami razbere, če človek bere tvoje poste: kriva je učiteljica, da ni preprečila verbalnega nasilja in pa verbalno nasilni sošolci, fant je samo revež, ker je eksplodiral in edino prav je, da se brani. Torej mi doma kot starši nimamo kaj reševat, se nimamo kaj spraševat ali razlagat, saj vse delamo super duper, krivi so itak drugi. A ni to ignoranca njegovega počutja? Meni se zdi že to, da ti otrok pride strgan iz šole, pa ga ne vprašaš, kaj je bilo, ignoranca. zato smo starši tu, da jim damo vedet, da nam je mar. In da jim pomagamo rešit, kadar se dogajajo problemi. Tudi če se samo pri eni učiteljici. Pač ugotovimo, če je res problem samo v učiteljici (kot pri pelin) in to je to. Smo pa po moje dolžni preverit.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 96
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 18:46:50   
ronja
Verjetno sladkor oz. pogosto lulanje ni bilo samo v vrtcu. Verjetno pa sama ne bos ugotavljala, da je uciteljica neodgovorna ker ne sledi in ne zapisuje prepogostost lulalanja ali pomanjkanje lulalanja pri tvoji hcerki.... da bi ti vedela ali morda ima dete sladkorno ali ne....

Ne, mama je postala bolj pozorna, ko so to vzg. opazile. Opazila bi gotovo tudi sama, je pa vedno boljše, če se bolezen prej ugotovi, da otrok ne trpi dlje kot je treba. Ni pa vzg. neodgovorna, če tega ne opazi - hočem samo rečt, da to, kar se tebi zdi totalno butasto, je neki mami pomagalo. Njej se pač to ni zdelo butasto, je bila vesela. To je bil moj point. Da ni vedno vse slabo, kar nam povejo o naših otrocih, čeprav ni vsega vedno luštno slišat.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 97
   RE: Podpisi za vsako malenkost
18.10.2011 19:07:42   
StrawberrY
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

Krasna kombinacija.

Nekompetenta učiteljica.
Slabo vzgojen otrok.
Podobno slabo vzgojeni starši, ki ne prenesejo resnice.

Dve možnosti imaš: ali iščeš izgovore, kako se je tvojemu otroku zgodila krivica.
Ali stopiš do učiteljice in poiščeš rešitve, ali vsaj predloge njih. Potem pusti njej, da odloči, kateri predlog je zanjo najbolj sprejemljiv. Ona je avtoriteta v razredu in ona odloča. Pametna si lahko do minute, ko otroci vstopijo v razred - potem je ona tista, ki bo odločila, kateri način je pravi. Pika! PIKA in KLICAJ!

Vtikate se v delo učiteljic na vsakem koraku, a poguma, da se soočito z resnico nimate.



Podpis, podpis in še enkrat podpis!
Če bi imeli učitelji v dandanašnjem času več avtoritete ne bi bilo slabo. Tako za sončEke kot njihove starše. Ostalo se mi pa ne da brati, ste preveč strani naklofaleuser posted image


< Sporočilo je popravil StrawberrY -- 18.10.2011 19:08:50 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 98
   RE: Podpisi za vsako malenkost
19.10.2011 13:57:52   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Nihče tu ne jemlje učiteljice kot sveto kravo. Jasno, da imamo vsi napake, tudi učiteljice - vendar ravno sama praviš, da mora v razredu ona imet avtoriteto - in kako naj jo ima, če ti otroku doma rečeš: eh, učiteljica pretirava, teži za vsako figo, itak so pa krivi sošolci, ki te zezajo, ti kar mahni nazaj, branit se je treba. Če si ne upaš mahnit nazaj, mahni pa šibkejšega, nekam je treba z agresijo... To ni način.


Zelo narobe sva se razumele...
Otroku ne moras reci nic ali je kaj brezveze ali ne, vendar kako naj reagiram na nekaj za kar jaz dobro vem, da je brezveze? Otrok opazi da je zapis na katerega ne reagiras... Okoli udariti sibkejsega - opozorila sme na vedenjski vzorec, ki se javlja pri nasilju. Ker ni drugega vzorca se pri izrarazanju stiske uporablja obstojeci nasilniski vzorec.  Nacin ali ne nacin - ta vzorec je ugotovljen in je znacilen za zrtve nasilja...

Jasno, da nisi nujno nasilen, čeprav se kdaj poslužuješ nasilne metode - včasih pač ne gre drugače, včasih nismo sposobni drugače, včasih drug ne razume drugače. Nihče ne pravi, da si zločinec, če kdaj tako reagiraš.  Pravimo pa (v večini na tej temi), da to ne sme postat normalen odziv in da če se to pogosto dogaja, je očitno nekje problem - in ga je treba rešit. Problem je lahko marsikje. Tehnofil ga vidi v starših (lahko je, lahko ni), pelin ga vidi, da je lahko tako v otrocih kot v starših kot v učiteljih (s čimer se tudi sama najbolj strinjam), ti ga vidiš samo v učiteljih podaljšanega bivanja,...


Ne vidim ga v uciteljih PB. Sistemsko ga vidim v n jihovi neusposobljenosti za delo v PB in posledicno premalo znanja za ugotavljanje in resevanje tovrstnih zadev. problem nastane takrat ko zaradi neusposobljenega in nestrokovnega kadra otrok zaslovi kot nasilnez, a ko se ga enkrat tako obravnava mu ta "etiketa" ponavadi tudi ostane.  Kot vcasih etiketa tumpastih za dislektike ipd...

Jaz ne morem ukrepat, ker me ni tam - to se ne dogaja pod mojim nadzorstvom, ampak v šoli. To rešuje učiteljica, ki je takrat tam - z vsemi vpletenimi.


Resi tako, da zapise v belezko in jo (marskidaj) morda vzroki niti ne zanimajo. Veliko uciteljic ima svojo sluzbo za sluzbo (mnoge iz drugih profilov, ki imajo PB zaradi ur ali nadomescanja) za zgolj zacasno sluzbo in sluzbo ker jim je nujno imeti sluzbo ins e ne poglabljajo v vsakega otroka tako do tancina in podrobnosti kot velik del starsev. Zato je IMO nujen kriticen odnos do ugotovitev in potreba za resevanjem zadev skupaj s starsi. Poznam uciteljico PB, ki je vedno govorila ,da je odziv neprimeren, neprimeren pa neprimeren.. na vprasanje nekega oceta kaj pa je primeren odziv pa ni znala odgovoriti...

.... Ni nehala težit zaradi strahu pred bolečino ampak zato, ker je končno razumela, da to Lejli ni fajn, prej enostavno ni dojela, zakaj jo uščipne (ugriznila jo je samo 2x) - je bila parkrat prav užaljena in se je videlo, da ji res ni jasno. Zdaj ji pa je.


Pri Ronji in Lejli morda ne, morda pa pri drugih da. Tudi otroci so razlicni in obnasanje dveh otrok ni nujno etalon obnasanja vseh otrok.

kaj je jasno in kaj odlocno povedano?
Pri nas rečemo: "prosim, daj mi mir. Nisem razpoložen/a za hece." ne pravim, da mora bit dobesedno tako, ampak zame je to recimo to. Brez žaljenja, brez tuljenja, ampak vseeno odločno.


Hm.. pri vas.. ; kaj pa pri sosedih... kaj pri sosolcih? Ali res vsi otroci na enak  nacin razumejo jasno in odlocno? Dvomim, ker niti odrasli ne razumemo enako - jasno in odlocno....

Tu je govora o saričinem sinu, ki ima dva ljubeča starša (vsaj sarica ne navaja nobenih traum, ki bi lahko bile razlog za njegovo obnašanje in tu gor sprašuej, torej lahko domnevamo, da ji ni vseeno za sina, ne?) Tu ni govora o nekem bogem otroku, ki ga zafrkavajo zaradi stvari, na katere revež nima nobenega vpliva!


Tu je govora o nasilju. Povod za razgovor je Saricin sin ampak ne "seciramo" njega temvec fokusiranje na fizicno nasilje in neprepoznavanje (druzbeno sprejemljivost perfidnega in prikritega) psihicnega nasilja. 

In to, da nekomu rečeš, da ga mama ni marala, ni bedarija in ni malenkost in to obe veva! Malenkost je, če ti drugi vzame svinčnik. Če ti počečka list. Za vsako tako figo se pač ne reagira s pestmi.


Otroske misli so drugace.. znana razvojna zadeva je custveno izsiljevanje otrok, ko ti rece - ce mi ne bos ..... te ne maram... med sabo - te ne maram, nocem se vec igrati s teboj ce ne bos .....  te ne maram ima pri otrocih drugacen pomen, ceravno ne nujno manj bolec...

Tudi mene so zafrkavali v OŠ, kot vse otroke. Ampak to ne pomeni, da so bili otroci zlobni. Ti vedno postavljaš osnovnošolce, ki zezajo kot neka ultra zlobna bitja, ki se trudijo pohodit sošolce.


Hocem ti povedat, da so tudi taksni. Tako kot odrasli. Ne postanes krut, zloben, dober, grd, fin... ob doloceni starosti ( a da so pred tem vsi enaki cukri). taksen si od otrostva - oblikuje te druzina, okolica, lastni znacaj in ziveljenjske okoliscine.

Mislim, da v veliki večini otrok in zafrkancij ne gre za to. Ne gre zato, da bi drugega HOTELI prizadet. To je kolateralna škoda, ki se je dostikrat sploh ne zavedajo.


Sama veckrat sina opomnim, da naj vedno misli kako bi se on pocutil ce bi z nekom zamenjali vloge.... noce prizadeti, amapk prazadane in prav je, da na to misli in temu posveca pozornost.

Ko so mene zafrkavale punce iz sosednjega razreda, sem se spraševala, zakaj. Nič jim nisem naredila, ni bilo razloga. Potem so naš razred razdrli, prišli smo nekateri v isti razred in sva z eno od njih postali zelo dobri prijatleijici. In sem jo enkrat vprašala, zakaj so me prej tako zafrkavale. odgovorila mi je, da kar tako, za hec, brez razloga. Ni vedno zloba!


Torej, otrocarija... niso bile zlobne samo smesno je bilo ker so te spravljale v neugoden, tebi neprijeten polozaj.... In ce bi danes to pocela ko je odrasla bi rekla, da ni zlobna, da je to kar tako hec...  Osebno teh "hecov" ne dovolim. Treba se je nauciti hecati in smejati ne da bi koga spravljal v neugoden, ponizevalen, zaljiv.... polozaj.

Otroci se hecajo in pri tem koga prizadanejo, ne da bi točno to hoteli.


Otroci tudi reagirajo in pri tem nekoga udarijo, ne da bi tocno to hoteli. Samo branijo se...

MOj brat je popenil, če ga je kdo porinil iz pomola v vodo. Pa je bila to najbolj običajna igra otrok na pomolu, vsi smo to počeli (ok, jaz njega nisem porivala, ker sem vedela, da tega ne mara, ampak hočem rečt, da tega ni nihče počel njemu zato, ker bi vedel, da ga bo s tem prizadel, ampak je bila to splošna igra - mali je pa totalno pop*).


Zanimivo je bilo to, da je popizdil. Preizklusanje mej, do kam si kdo upa in koliko bo kdo dovolil... otroci to pocenjo tudi s starsi, pocnejo to tudi med seboj. Meni se se zdalec ne zdi igra, ce nekoga tako provociras... Torej nekoga spravljati ob zivce je igra, a ce on koga na gobec prilima je pa nasilje.... Vprasaj malo brata morda ti bo bolj podrobno povedal kako se je takrat pocutil... nic kaj smesno in igrivo zagotovo.


Prav ta ignoranca tujega pocutja je tisto kar veliko stevilo ljudi pahne predalec.

Ampak točno to se med vrsticami razbere, če človek bere tvoje poste: kriva je učiteljica, da ni preprečila verbalnega nasilja in pa verbalno nasilni sošolci, fant je samo revež, ker je eksplodiral in edino prav je, da se brani. Torej mi doma kot starši nimamo kaj reševat, se nimamo kaj spraševat ali razlagat, saj vse delamo super duper, krivi so itak drugi. A ni to ignoranca njegovega počutja? Meni se zdi že to, da ti otrok pride strgan iz šole, pa ga ne vprašaš, kaj je bilo, ignoranca. zato smo starši tu, da jim damo vedet, da nam je mar. In da jim pomagamo rešit, kadar se dogajajo problemi. Tudi če se samo pri eni učiteljici. Pač ugotovimo, če je res problem samo v učiteljici (kot pri pelin) in to je to. Smo pa po moje dolžni preverit.


Narobe me razumes. Starsi morajo preveriti kaj se dogaja, vendar vsi skupaj moramo upostevati, da je vcasih otrok v taksni stiski, da ne zna drugace reagirati ker je sam zrtev nasilja, ki se ne kaze z modrico ali raztrganino na hlacah. treba je upostevati tisti kar ponavadi ne vidimo. In ce nekomu "nabijamo", da ne sme in ne sme zganjati fizicnega nasilja oz. fizicno reagirati in pri tem psihicnega nasilja ne obsodimo smo na zelo slabi poti.
Velika in bistvena razlika je ali nekdo reagira ker je izzvan ali kar tako od sebe. In tudi otroke je treba poduciti, da so sami tudi odgovorni za tuje pocutje. da je vrednota pomisliti kako se ta poleg tebe pocuti in se potruditi, da mu izboljsas pocutje, a ne da se hecas kar tako in ti je zanimivo ker popeni... Pa ce bi mu bilo hecno in fino ne bi popenil... In ko se tako na nekoga spravijo on naj ne bi neprimerno reagiral na primerno saljivost in zeljo po hecu njegovih sosolcev... IMO slabo zastavljeno.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 99
   RE: Podpisi za vsako malenkost
19.10.2011 14:21:26   
ronja
Pri Ronji in Lejli morda ne, morda pa pri drugih da. Tudi otroci so razlicni in obnasanje dveh otrok ni nujno etalon obnasanja vseh otrok.

Ti si napisala, da je bilo verjetno tako pri njiju in zato sem ti zanju odgovorila - ker zanju vem, za druge ne.

Hm.. pri vas.. ; kaj pa pri sosedih... kaj pri sosolcih? Ali res vsi otroci na enak nacin razumejo jasno in odlocno? Dvomim, ker niti odrasli ne razumemo enako - jasno in odlocno....

Enako. Vprašala si me, kaj je ZAME jasno in odločno - in sem ti odgovorila, kaj to zame pomeni.

Otroske misli so drugace.. znana razvojna zadeva je custveno izsiljevanje otrok, ko ti rece - ce mi ne bos ..... te ne maram... med sabo - te ne maram, nocem se vec igrati s teboj ce ne bos ..... te ne maram ima pri otrocih drugacen pomen, ceravno ne nujno manj bolec...

kot si sama rekla, otroci čutijo, če nekoga zelo prizadanejo. Malidve vesta, da me ne bo konec, če mi užaljeno rečeta, da me ne marata, ker jima ne pustim boti bosi, recimo. Pa mi bosta to kdaj zabrusili. Ampak to ni isto kot če 6 letnik reče drugemu, da ga mama ne mara, zato ga je dala stran.

Hocem ti povedat, da so tudi taksni. Tako kot odrasli. Ne postanes krut, zloben, dober, grd, fin... ob doloceni starosti ( a da so pred tem vsi enaki cukri). taksen si od otrostva - oblikuje te druzina, okolica, lastni znacaj in ziveljenjske okoliscine.

Hočeš rečt, da obstajajo zlobni dojenčki?

Sama veckrat sina opomnim, da naj vedno misli kako bi se on pocutil ce bi z nekom zamenjali vloge.... noce prizadeti, amapk prazadane in prav je, da na to misli in temu posveca pozornost.

In točno to bi po moje morala narediti tudi sarica - opomnit sina, da se tudi punčka, ki ji je počečkal risbico zdaj počuti tako kot on, ki mu je nekdo drug počečkal risbico.

Torej, otrocarija... niso bile zlobne samo smesno je bilo ker so te spravljale v neugoden, tebi neprijeten polozaj.... In ce bi danes to pocela ko je odrasla bi rekla, da ni zlobna, da je to kar tako hec... Osebno teh "hecov" ne dovolim. Treba se je nauciti hecati in smejati ne da bi koga spravljal v neugoden, ponizevalen, zaljiv.... polozaj.

Pa jaz še vedno mislim, da ni bila fora v tem, da bi me hotele spravljat v neugoden položaj, bila jim je hecna rima na moje ime in so me zafrkavale. V resnici mi niso hotele nič slabega in resnično mislim, da niso bile zlobne - samo niso vedele, da je bilo meni to tako zelo zoprno. Ko smo postale prijateljice, me seveda niso več zafrkavale in jim je bilo jasno, da to lahko prizadane, ker smo se o tem pogovarjale, prej pa enostavno niso vedele.
Tudi odrasli se dostikrat hecamo na račun drugih in sebe - pa zato nismo vsi nesrečni. Človek brez humorja marsikaj izgubi.

Zanimivo je bilo to, da je popizdil. Preizklusanje mej, do kam si kdo upa in koliko bo kdo dovolil... otroci to pocenjo tudi s starsi, pocnejo to tudi med seboj. Meni se se zdalec ne zdi igra, ce nekoga tako provociras... Torej nekoga spravljati ob zivce je igra, a ce on koga na gobec prilima je pa nasilje.... Vprasaj malo brata morda ti bo bolj podrobno povedal kako se je takrat pocutil... nic kaj smesno in igrivo zagotovo.

To je tako, kot če se postaviš na sredo nogometnega igrišča, ko tam igrajo mulci nogomet in si potem ves užaljen, ker te nekdo v tekmi za žogo podere. Če si tam, sprejmeš pravila igre - ali igraš ali greš stran. Isto je na pomolu, kjer se mulci zbirajo in skačejo in porivajo v vodo. Ni ti treba bit tam -je pa isto kot na vrhu tobogana - meditiraš lahko tam, kadar si sam, če je gužva pa se ali umakni ali pa sprejmi pravila: da se spustiš in ne delaš gužve.
Ne vem, zakaj skakanje in porivanje v vodo ne bi bila igra - vsem, ki smo bili tam, je bila to igra. Njemu pač ni bila všeč in se mu je ni treba it. Vendar pa ne moreš bit presenečen, če te na sredi igrišča zadane žoga ali če ostali igralci mislijo, da igraš, če si tam. Ne štekam, kje je tu provociranjeuser posted image . Kje so tu meje, kaj si je kdo dovolil? a potem je isti problem, če se bi odločil stat na igrišču za košarko - on ima vendar pravico tam stat, a ne? In nihče mu nima pravice rečt, da naj se ali umakne ali igra? A ni to en silen egotrip?

Mislim,d a je otroke treba naučit nekih družbenih pravil: da pogledajo na počutje drugega je vsekakor eno od nijh. Da ne pop* za vsako malenkost tudi. Treba jim je razložit, da jim drugi s hecom nič hudega nočejo. Še vedno imajo pravico, da jim hec ni všeč in da ga ustavijo, vendar pa mogoče to sploh ne bo potrebno, če se otroci ne bojo počutili ogrožene od enega nedolžnega heca. Meni ni bil noben problem, če so se potem kdaj hecali na račun mojega imena - ker sem vedela, da tega nihče ne dela zato, da bi me spravil v neugoden položaj, da ni nobenega misterioznega vzroka zadaj. In je vsa stvar izgubila vso moč, ostal je samo hec. Ni mi bil noben problem, če me je kdo porinil v vodo in seveda sem jim tudi sama vrnila in njim je bilo to hecno. Brata pač nisem porivala, ker sem vedela, da tega ne mara - ampak sem ga poznala, drugi pa pač ne.

Težko si v skupini ljudi in zahtevaš, da se vsi prilagajajo tvojim pravilom. Sama npr. ne morem bit v skupini strastnih kadilecev, ker imam pač astmo in ne morem od njih zahtevat, da se vsi nazaj držijo zaradi mene. Strastne kadilke, ki pa si želijo moje družbe, se pač za tisti čas odpovejo čikom.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Frodo Bisagin)
Neposredna povezava do sporočila: 100
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 2 3 [4] 5   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 3 [4] 5   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?