|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  5 6 [7] 8 9   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Način ocenjevanja
14.3.2014 7:54:01   
Jabček
Joj, Liliana, stvari vseeno niso tako črno-bele, kot jih predstavljaš. Veš koliko otrok je, ki so recimo nadarjeni za glasbo, pa jim je matematika povsem tuja? Ali pa so nadarjeni za risanje, pa jim fizika vseeno dela/predstavlja težave? Ampak še vedno sem mnenja, da otroci, ki imajo zraven šole vsaj eno resno obveznost, dosti lažje furajo šolo. Poleg tega pa - odvisno kaj od otroka zahtevaš - če veš, da si ata Kostelič, potem ti bo šola čisto stranska briga, ker vzgajaš prvake (in ja, pomembno je samo, da bo otrok ''spacal'' skupaj eno srednjo šolo, ker veš, da bo denar služil na drugačen način). Ampak Kostelič family se ne rodi na vsakem koraku, kajne?
Meni se pa zdi, da je pomembno, da otroka naučimo, da naj ga šport spremlja skozi življenje - kake so posledice tega, da se otrok ali odrasel ne premakne iz svoje riti - vsi vemo.
Pa še nekaj - če si mnenja, da je tvoj otrok zgolj povprečen v smislu ''vedno je bil en tak fajn otrok, samo vsi smo vedeli, da kaj posebnega ne bo dosegel'' - glej - res ne bo ali pa je v tistem zgolj malem procentu, ki ima zelo močno usmerjeno svojo voljo in se bo sam toliko gnal naprej. Če pa ti svojega otroka vidiš in veš, da zmore, potem pa mislim, da je MUST, da od otroka zahtevaš, da izkoristi svoje naravne danosti.
In smisel športne gimnazije ni, da šola vrhunske talente - konec koncev ima športna gimnazija na koncu isto maturo, kot vsi ostali? Torej mora bit nivo znanja enak. Da pa gredo bolj na roke urniki športnika - ja, HB, saj tudi če imaš kak drug status (kulturnika, glasbenika) ti gredo na roko. A tisto je pa ok?

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 151
   RE: Način ocenjevanja
14.3.2014 8:39:20   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Joj, Liliana, stvari vseeno niso tako črno-bele, kot jih predstavljaš. Veš koliko otrok je, ki so recimo nadarjeni za glasbo, pa jim je matematika povsem tuja? Ali pa so nadarjeni za risanje, pa jim fizika vseeno dela/predstavlja težave?


Saj o tem govorim.......

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Ampak še vedno sem mnenja, da otroci, ki imajo zraven šole vsaj eno resno obveznost, dosti lažje furajo šolo.


Saj vsaj ena resna obveznost ni pod vprašajem......ni pa nujno, da je vsaj ena resna obveznost vsak dan od 1 do 2 uri in vsi vikendi zapolnjeni s to resno obveznostjo.....

Jaz sem pa pač mnenja, da otrok potrebuje tudi čas zase.....prosti čas, brez resnih obveznosti.......

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Poleg tega pa - odvisno kaj od otroka zahtevaš - če veš, da si ata Kostelič, potem ti bo šola čisto stranska briga, ker vzgajaš prvake (in ja, pomembno je samo, da bo otrok ''spacal'' skupaj eno srednjo šolo, ker veš, da bo denar služil na drugačen način). Ampak Kostelič family se ne rodi na vsakem koraku, kajne?


Sigurno....samo potem se ne moreš pritoževati nad tem, zakaj tvoj otrok ne dobiva dobrih ocen v šoli in kriviti za to celega sistema, pristranske in nesposobne in nezainteresirane učitelje.....ker je šola pač postranskega pomena.......

In Janica se ne rodi na vsakem koraku.....atov Kostelič pa niti ni tako malo......user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Meni se pa zdi, da je pomembno, da otroka naučimo, da naj ga šport spremlja skozi življenje - kake so posledice tega, da se otrok ali odrasel ne premakne iz svoje riti - vsi vemo.


Meni tudi.....nisem pa pristaš tega, da bi že nekaj letnega otroka navajala na šport preko institucionalnih programov.....nekaj letnemu otroku lahko tudi sami starši komot približamo gibanje in ga navadimo na gibanje......

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Pa še nekaj - če si mnenja, da je tvoj otrok zgolj povprečen v smislu ''vedno je bil en tak fajn otrok, samo vsi smo vedeli, da kaj posebnega ne bo dosegel'' - glej - res ne bo ali pa je v tistem zgolj malem procentu, ki ima zelo močno usmerjeno svojo voljo in se bo sam toliko gnal naprej. Če pa ti svojega otroka vidiš in veš, da zmore, potem pa mislim, da je MUST, da od otroka zahtevaš, da izkoristi svoje naravne danosti.


Bom razložila kar na primeru svojega otroka, ki še ni star 7 let.....kaki so njegovi potenciali po domače povedano še ne vem.....jih še iščemouser posted image ......pred šolo mi jih je bilo brez veze iskati tako, da bi jo vpisala na ABCje gibanja, v glasbeno šolo, likovne delavnice itd. in jo po vrtcu distribuirala od dejavnosti do dejavnosti.......in iskala na tak način njene potenciale.......Mozart pa očitno ni, da bi že pri štirih letih videla, da je čudežni otrokuser posted image .......

In pri šoli jaz recimo vidim, da zmore.....da zmore pet minut na dan brati, zato izkoriščam ta njen potencial in to zahtevam od nje......user posted image

Drugače pa moje dete, kljub temu, da ni hodilo na v neke šole športa do sedaj plava, smuča, drsa, kolesari, dela prevale, pleza po drevju in nemalokrat tudi brez veze divja.......tudi lepo riše (mene je že davno prekosila) in lepo poje.....samo glede na to, da dela vsega po malem je ne morem kar zdaj vpisati na nekaj aktivnosti po svoji presoji in iskati na tak način njen briljanten talent (ker mogoče pa je ravno ona potencialni Picasso ali Tina Maze)......bomo počakali še kako leto ali dve, da bo tudi ona sodelovala pri izbiri, kaj jo najbolj zanima.......

Upam, da razumeš zdaj, kar mislim povedati......

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

In smisel športne gimnazije ni, da šola vrhunske talente - konec koncev ima športna gimnazija na koncu isto maturo, kot vsi ostali? Torej mora bit nivo znanja enak. Da pa gredo bolj na roke urniki športnika - ja, HB, saj tudi če imaš kak drug status (kulturnika, glasbenika) ti gredo na roko. A tisto je pa ok?


Gredo na roko.....lahko da, ali pa ne gredo....in tisti, ki igra v dramski skupini, ki poje pri pevskem zboru mora biti vsak dan v šoli pripravljen, da ga profesor vpraša......nima posebnega tretmaja na posebni gimnaziji, lahko pa preživi na svoji dejavnosti isto ali še več časa kot tisti, ki je na športni gimnaziji.......

šport je fajn....gibanje je fajn.....ni pa treba delati okrog tega neke grozne fame in postati odvisen od športa ter idealizirati in poveličevati športne dejavnosti (predvsem plačljive, ker tiste v šoli itak niso dovolj)......

(odgovor članu Jabček)
Neposredna povezava do sporočila: 152
   RE: Način ocenjevanja
14.3.2014 10:39:31   
Plus minus
Imam občutek, da vsi isto mislimo, samo nekako ne pridemo besedno skupaj user posted image .

Kaj se tiče zelo dobrih športnikov na ameriških univerzah, pa mislim, da jih univerze vabijo, zaradi športnih dosežkov in ne zaradi učnega uspeha, in redko kateri sploh konča univerzo. Pri naših pa še SŠ marsikateri ne konča. In nekako velja splošno prepričanje, da športniki, niso nekako nadpovprečno intelegentni. Blestijo v svoji športni panogi, drugače pa .... Pa ne mislim s tem nič slabega, da ne bo sedaj kakšnih ultra napadov.

Fajn je, če pri otroku odkriješ njegovo močno stran, pa naj bo to karkoli in jo potenciraš (seveda v mejah normale), s tem mu krepiš samozavest, ki jo bo potreboval, pri tistim, pri katerem pa ni dober. Najslabše pa je, kadar starš uresničuje svoje mladostne sanje, ki pa nimajo veze z otrokovimi sanjami, sposobnostmi, željami, zmožnostmi, .....

Pa še to, dvomim, da se je katera ne tej temi profesionalno ukvarjala z športom. Ker koliko berem, recimo plavalci, drsalci,.... marsikateri trenira že pred šolo, zgodaj zjutraj, potem po šoli, pa vikendi itd., ker tudi če si talent, res oni pravi, ti brez ekstra napornih treningov ne bo uspelo. In starši morajo biti 100% angažirani, da jih vozijo, spremljajo, vzpodbujajo, ....
Eh, ne sliši se nič kaj super, koliko moraš dati skozi, za eno medalijo, če jo na koncu seveda dobiš.

Moj otrok hodi 3x na teden na vadbo po 1,5 ure in imajo mesečno 1x tekme, tam uživa, se druži s prijatelji in se ima na splošno fajn - meni se to zdi rekreacija. In nima/mo nekih hudih ambicij v smislu kariere, je pa fajn da je to way of life in upam, da bo tudi v odrasli dobi to dalje prakticirala.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 153
   RE: Način ocenjevanja
14.3.2014 13:18:11   
Jabček
Plus minus, naš trenira plavanje.
In ne, tam nekje do štirinajstega leta jim ni potrebno hodit 2x dnevno na trening. Zakaj? Ker vse tja do nekje 14 leta je šport (katerikoli) privajanje, učenje, igra, potem šele trdo delo. Ker drugače prehitro pregori (imamo ogromno odličnih športnikov do 15,16 leta, ki kasneje pregorijo in ne vidijo več izziva za naprej; HB - to se popravlja).

Se pa strinjam - vse pihamo v isti rog, samo malo na svoj način user posted image user posted image

(odgovor članu Plus minus)
Neposredna povezava do sporočila: 154
   RE: Način ocenjevanja
14.3.2014 22:51:14   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Se pa strinjam - vse pihamo v isti rog, samo malo na svoj način user posted image user posted image


V katerega že user posted image ?

Če povzamem že po starih Grkih, zdrav duh v zdravem telesu.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Jabček)
Neposredna povezava do sporočila: 155
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 11:14:49   
Jabček

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Se pa strinjam - vse pihamo v isti rog, samo malo na svoj način user posted image user posted image


V katerega že user posted image ?

Če povzamem že po starih Grkih, zdrav duh v zdravem telesu.



To je to user posted image

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 156
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 19:57:33   
ronja
Podpis pod Jabček in peteo, paštetko in lili, čeprav smo same s prvošolčki, zgleda;). Ja, seveda so učitelji različno zahtevni, gotovo je tudi kakšen komu bolj simpatičen kot drugemu, pač vsi ljudje se ne poklopimo. Ampak kar se mene tiče, je to to, kar pričakujem od šole: socializacijo in učenje nenapisanih pravil. Fajn je, da pride zraven še nekaj izobrazbe, seveda, ampak res pa ne pričakujem, da bo šola naučila moje otroke razmišljat "out of the box".

Ne zdi se mi nič narobe, če se otroci naučijo najt na netu - to bo njihovo glavno orodje... Poglej si "school in a cloud" - meni se zdi noro fascinantno! Na računalniku pa lahko naložiš zaščito, da se ne pojavijo kake neželene stvari. Sicer se pa striček gugl tudi uči in če ostali člani družine ne iščejo kaj dosti nagic, potem ob navadni besedi ne boš dobil nagic, če pa to non stop iščeš, pa bojo, ker ima gugl prilagojeno iskanje. Sem šla recimo zdaj preverit in ne dobim čisto nobene nagice...

Ocena 3 je dobro - to pomeni povprečno dobro - odličo pomeni nadpovprečno, kar po moje šteje vse to, kar sta opisali prej in po moje to velja in je veljalo za ustno in pisno ocenjevanje. Gotovo imajo učitelji različne lestvice, eni so bolj popustljivi, eni bolj strogi, to je od vedno bilo tako in vedno bo, ker smo ljudje različni. Meni se vseeno zdi, da se danes učitelji bolj trudijo, imajo milijon različnih aktivnosti, kako otroku podat znanje, ne samo prepisovanja s table in nareka kot smo ga bili mi deležni. No, povem čez 2 leti;). Ampak ne vem - mene ne bi glih kap, če bi mi 3ko domov prinesla - ok, pač ni vsega napisala. Če hočeš 5, potem pač drugič napiši vse. Če ne pišeš dovolj hitro, potem je tu keč, ne vem, tako bi jaz gledala. Ne pričakujem, da bojo meli same petke. Pričakujem pa, da si bojo znali naredit zanimivo, čeprav bojo meli tudi slabe učitelje.

Glede na pamet bi jaz otroku razložila, da je to tak primer, kjer učitelji sicer hočejo dobro, ampak da obstaja več načinov, kako do tja prit in da ni vedno samo en pravi. Moj oče je tudi znoreval zraven, ko sem se učila kako fiziko in se spomnim, kako je bil užaljen, ko sem rekla, da je "tovaršica tako rekla!", da je mel na koncu dovolj: "Ja, bom pa ja več vedu o tem ko ena tovarišica, če sem iz tega doktoriral!"user posted image Takrat mi ni bilo jasno, zdaj ga mal boljše štekamuser posted image .
Paštetka in Frodo jaz bi rekla, da imate obe prav, nekaj ima otrok v sebi, nekaj pa lahko tudi učitelj motivira. Ampak na žalost je vedno manj takšnih učiteljev, ki znajo snov predstaviti na zanimiv način in vedno manj je takšnih otrok, ki se sami potrudijo. In če imaš takšno situacijo, mora tu nastopiti starš, kot je v Mataykinem primeru.

Podpis.

Kar se tiče opisnih ocen: sama jemljem prvi razred še kot vrtec z obvezno prisotnostjouser posted image - vem, ni po jusu, kao ni prav, ampak itak so jih eno leto prej vtaknili v šolo. In sama sem imela v 1. razredu eno super učiteljico, ki nam je tudi to ocenjevanje uvedla tako spontano, da ni nihče vedel, da nas sploh ocenjuje. UČila se v OŠ nisem doma nič. Naredila sem domačo nalogo, to je bilo pa to. V srednji sem se pa morala in najprej nisem mela pojma, kako, ker nisem znala. Pa sem se pač naučila. Potem sem na faksu našla svoj sistem, ki mi super dela in od takrat mi je precej lažje:)

Zato menim, da je vloga ucitelja in teza njegovega dela vecja, kot si mislimo. zaradi taksnih uciteljev otroci zasovrazijo ali vzljubijo ucne predmete.

To je pa vsekakor res. Inštruirala sem punco, ki je imela učitelja, ki je bil prepričan, da matematika ni za ženske... Obup! Punca je znala vse, pa se je tako bala, da ni mogla nič pokazat... No, je vseeno ratalo.

Sama sem se spraševala o šolanju in pomanjkljivostih šole, ki definitivno to so in tem, kako lahko to kompenziram. Se strinjam, da nimajo vsi otroci enakih možnosti in da to ni prav, vendar sem optimistična, da bo internet te razlike vseeno malo izenačil - ker zdaj lahko pride do znanje tudi nekdo, ki mu ga starši niso znali ali želeli dati. O kvaliteti učiteljev iz PE ne upam sodit, ker jih ne poznam dovolj, da bi si to upala. Z Ronjino učiteljico sem zadovoljna, ona je zadovoljna, je pa to prvi razred in je važno vse kaj drugega kot to, kako dobro kaj znajo.

Ma pa frodica point z vrednotenjem znanja in šole... Mi je dalo mislit...

Sljiva, če te kaj potolaži, sama sem hodila v "celodnevno šolo", tako se je takrat reklo tistemu pouku s podaljšanim bivanjem do 15-16h. In smo tudi tam naredili vse naloge. In ko je bilo konec tega celodnevnega šolanja na razredni stopnji, mi ni bil noben problem naredit naloge doma, ker sem imela več časa, ker smo pouk prej končali:). Tako ne se sekirat.

Sicer učiteljica pravi, da je priden, da uboga res na prvo, ampak, da se res vidi, da se zasanja, čeprav potem ve odgovor. Zato ga jaz kar 'peglam' da mora v šoli lepo sedet, poslušat, sledit. Če mu zdaj ratuje, ni nujno, da mu bo tudi v višjih razredih.

Ampak če zato nima problemov - kaj je problem, če se zasanja? A ni ravno to tlačenje v škatlice? Zakaj pa ne bi pustili otroka sanjat vmes, če kljub temu zadosti standardom? Moja je tudi sanjačka in ja, seveda bi bila "bolj uspešna", če ne bi bila tako zasanjana in tak picajzl. Ampak a bi bila tudi res bolj uspešna v življenju in bolj srečna, če ji ubijem to, kar je njeno? Če jo stlačim v eno škatlico? Jaz ji povem: lej, lubica, ni vedno čas za sanjanje: takrat pa takrat absolutno ne, takrat mogoče včasih, takrat lahko vedno... In dokler dela... Jaz sem risala med poukom. In sem dejansko vedela zakaj se gre. Včasih sem zaspala vmes. Pa sem vseeno vedela, zakaj se gre (to ni jasno ne meni, ne tistim okoli mene, očitno neko alfa stanje:D). Ne bom jih učila, da naj spijo med poukom, itak da ne. Samo hočem rečt, da ni ravno samo ena pot edina prava.

Vendar jaz ji napišem skoraj vsak dan nekaj računov, tisto kar so delali pri okolju pa po sličicah obnovi......to je naneslo kakih 5 do 10 minut dnevno...
Imam slabo vest. Jaz pa taveliki težim, da naj vendar bere potiho, ker se ne moremo pogovarjat zraven in tamalo odpikam, da se mi ne da po škatlo v klet, zato, da bo delala hišico bratcu... Punci me moledujeta za kakršnekoli nalogice, to bi ves čas delali, zanju to ni delo, ampak zabava... Tako da ne vem, če bojo to delovne navadeuser posted image .

Lili, če otrok mora vadit 15 min. na dan, že s tem dobiva delovne navade in se jaz ne bi nič sekirala glede tega.

6 letni otrok ne vem če ima ravno v podzavesti že vgrajeno, da je šola njegova odgovornost......nekako mu je potrebno to "vliti" v podzavest......

To je zelo odvisno od otroka. Tavelika ma. Tamaladva pa po moje ne bosta mela:D. Taprve pa res ni treba disciplinirat, vsaj zaenkrat ne, ti povem čez 2 leti. Bolj jo morava naučit, da se postavi zase, pa da vsem ne more pomagat.

Pisete da otrok ne more furat dveh stvari - sport in solo, glasbeno in solo, ples in solo itd...jaz pa mislim da lahko en normalno pameten otrok to cisto na easy vozi. Jaz se nagibam k temu da sola ne bi smela bit center druzinskega zivljenja, da se vse vrti okoli nje, ker roko na srce veliko tistih ki so bili v soli oh in sploh se potem v zivljenju sploh ni znasla ker pac niso imeli nobenih drugih " skills' kot samo ucenje na pamet.... Jaz raje vidim da je moj otrok aktiven na vec podrocjih pa da na racun tega nima v soli samih petic kot pa da je super odlicnjak in je sola vse kar pocne.

Podpis. Veliko ljudi dela kariero iz nečesa, česar se v šoli niso učili.
izredno redki so tisti, ki jih tega ni treba, pa znajo.......

A to res?

če v šoli vse štima, potem je itak vse ok.....samo potem tudi ni potrebe po teženju staršev...

Ja, tako tudi sama razmišljam - samo zato se mi pa ne da vsak dan ji dajat nalog in računov za reševat... Potem bo pa kriza v 3. razredu? Upam, da sem jo dobro ocenila, ker ta otrok je res ful discipliniran, njej moramo govorit glih obratno - da ni nobena panika, če nečesa ne naredi, ko bi "morala"... no, sicer pa njene učiteljice isto pravijo...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Jabček)
Neposredna povezava do sporočila: 157
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 20:05:45   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ampak ne vem - mene ne bi glih kap, če bi mi 3ko domov prinesla - ok, pač ni vsega napisala. Če hočeš 5, potem pač drugič napiši vse. Če ne pišeš dovolj hitro, potem je tu keč, ne vem, tako bi jaz gledala. Ne pričakujem, da bojo meli same petke.


Ni toliko poanta v način, kako ocenjuje učitelj, poanta je v tem, kako mi sprejememo.
Pa ne vem, če otrok meni prinese oceno user posted image . Ocena je njegova, za pokazano znanje in spretnosti, ne moja.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 158
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 21:28:22   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: ronja


Ja, tako tudi sama razmišljam - samo zato se mi pa ne da vsak dan ji dajat nalog in računov za reševat... Potem bo pa kriza v 3. razredu? Upam, da sem jo dobro ocenila, ker ta otrok je res ful discipliniran, njej moramo govorit glih obratno - da ni nobena panika, če nečesa ne naredi, ko bi "morala"... no, sicer pa njene učiteljice isto pravijo...


Se ti pač ne da, ti od šole pač pričakuješ bolj socializacijo in druženje, jaz tudi to, da se otrok kaj nauči in da se uči.....in ker moj otrok pač ni tako disciplinaran kot tvoj, da bi se sam vsedel za mizo in bral, pač zadnjih 10 dni vsak dan nekaj minut bere.......moram pa reči, da me odziv večine staršev na to, da otrok v prvem razredu doma nekaj stori za šolo izredno preseneča.....pa ne samo tu na forumu, tudi drugače, ko se pogovarjam z drugimi starši.......je vsem neznansko čudno zakaj otroka siliti, da na dan nekaj minut bere ali računa......ne vem no, pa saj smo tudi mi morali delati domače naloge in brati doma......

če bo pa kriza v 3. razredu, pa ne vem.....sama si rekla, da te ocena 3 ne bo ganila tako kot avtorico teme.......torej ne bo krize.......user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 159
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 21:34:13   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: liliana

moram pa reči, da me odziv večine staršev na to, da otrok v prvem razredu doma nekaj stori za šolo izredno preseneča.....pa ne samo tu na forumu, tudi drugače, ko se pogovarjam z drugimi starši.......je vsem neznansko čudno zakaj otroka siliti, da na dan nekaj minut bere ali računa......


Je pač lažje bentit čez učitelja, da je nepravičen pri ocenjevanju. Čari permisivne vzgoje, ali kako že.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 160
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 21:39:42   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: liliana

.....sama si rekla, da te ocena 3 ne bo ganila tako kot avtorico teme.......torej ne bo krize.......user posted image



Mogoče bo otroka user posted image

Ne vem, ampak včasih se tako bere, kot da starši hodite v šolo, kot da so ocene vaše, kot da so razočaranja vaša, kot da so uspehi vaši in ne vaših otrok.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 161
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 23:17:50   
Sljiva

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ampak ne vem - mene ne bi glih kap, če bi mi 3ko domov prinesla - ok, pač ni vsega napisala. Če hočeš 5, potem pač drugič napiši vse. Če ne pišeš dovolj hitro, potem je tu keč, ne vem, tako bi jaz gledala. Ne pričakujem, da bojo meli same petke.


Ni toliko poanta v način, kako ocenjuje učitelj, poanta je v tem, kako mi sprejememo.
Pa ne vem, če otrok meni prinese oceno user posted image . Ocena je njegova, za pokazano znanje in spretnosti, ne moja.


Joj, Stanislava, si se zataknila za ta stavek...user posted image To je samo "figure of speech", ziher ni Ronja mislila, da punce njej nosijo domov ocene. Ravno obratno se mi zdi. Če bodo hotele imeti 5ke, se bodo naslednjič pač bolj potrudile, če ne , pa tudi prav.

Jaz se precej najdem v Ronjinem razmišljanju, fajn napisano.

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 162
   RE: Način ocenjevanja
17.3.2014 23:34:57   
Sljiva

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

...moram pa reči, da me odziv večine staršev na to, da otrok v prvem razredu doma nekaj stori za šolo izredno preseneča.....pa ne samo tu na forumu, tudi drugače, ko se pogovarjam z drugimi starši.......je vsem neznansko čudno zakaj otroka siliti, da na dan nekaj minut bere ali računa......ne vem no, pa saj smo tudi mi morali delati domače naloge in brati doma......




Ne vem no, jaz se pa nič ne spomnim, da bi me kdo doma posedal za mizo... Če je bila naloga za naredit in je nisem naredila v PB, sem jo, sicer pa nisem "na suho" sedela za mizo in brala, ker bi mama tako rekla... Kolikor se spomnim, so se popoldne doma učili v glavnem tisti, ki so imeli že težave v šoli. Je pa res, da sem jaz oš delala z levo roko in nisem ravno referenca za celo populacijo...

Jaz nekak gledam na šolo kot na slużbo, vsakemu paše dati na off ko pride domov, sploh če je to pozno popoldne. Pred kontrolkami je pa pač treba malo ponoviti dodatno, ja, ampak želim, da otrok to sam ugotovi in se spravi k ponavljanju. Zato, ker želi dobiti dobro oceno, zase. Se mi zdi, da so ti mali kar zagnani in si želijo imeti petke, mogoče v višjih razredih ta motivacija malo pade...


(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 163
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 8:10:06   
Jabček
IZVIRNO SPOROČILO: ronja


Sicer učiteljica pravi, da je priden, da uboga res na prvo, ampak, da se res vidi, da se zasanja, čeprav potem ve odgovor. Zato ga jaz kar ''peglam'' da mora v šoli lepo sedet, poslušat, sledit. Če mu zdaj ratuje, ni nujno, da mu bo tudi v višjih razredih.

Ampak če zato nima problemov - kaj je problem, če se zasanja? A ni ravno to tlačenje v škatlice? Zakaj pa ne bi pustili otroka sanjat vmes, če kljub temu zadosti standardom? Moja je tudi sanjačka in ja, seveda bi bila "bolj uspešna", če ne bi bila tako zasanjana in tak picajzl. Ampak a bi bila tudi res bolj uspešna v življenju in bolj srečna, če ji ubijem to, kar je njeno? Če jo stlačim v eno škatlico? Jaz ji povem: lej, lubica, ni vedno čas za sanjanje: takrat pa takrat absolutno ne, takrat mogoče včasih, takrat lahko vedno... In dokler dela... Jaz sem risala med poukom. In sem dejansko vedela zakaj se gre. Včasih sem zaspala vmes. Pa sem vseeno vedela, zakaj se gre (to ni jasno ne meni, ne tistim okoli mene, očitno neko alfa stanje:D). Ne bom jih učila, da naj spijo med poukom, itak da ne. Samo hočem rečt, da ni ravno samo ena pot edina prava.







Ronja, seveda je to tlačenje v okvire, se strinjam. Ampak izhajam nekako iz tega. Malo bom zdaj zakomplicirala - torej, kot otrok se nikoli nisem učila - osnovna šola je šla mimo, nikoli nisem bila briljantni odličnjak, ampak sem vedno imela kot prvo zelo močno znanje matematike in kot drugo - ogromno sem brala in mi slovenščina kot taka nikoli ni delala problemov. Potem sem oboževala živali in biologija kot taka mi je bila vedno zanimiva - in sem znala. Na nek način sem tako prišla tudi čez gimnazijo in z nekaj kampanjskega učenja in pisanja plonkceglcov. user posted image Potem pa študij - prvi letnik komaj skupaj spacarila s takimi poraznimi ocenami, da je joj. V drugem sem se začela spraševat kaj sploh delam na PF (takrat je bila lepo še pedagoška, brez kakšnih fancy izrazov user posted image ). Itak še danes ne vem zakaj sem se vpisala na pedagoško. Ni to zame. V glavnem tam sem capljala med ogromnim praktičnim znanjem, ki sem ga dosegla - in med tem, da se nisem znala naučit. Matematika je spet laufala BP, ampak ni bilo dovolj. Nekako sem uspela mamo prepričat, da pustim tale faks (moja mama je zlo tak zategel človek user posted image ), ok, potem sva z mojim imela en malo (ne)sreče in sva dobila paglavčka user posted image . Kakorkoli, zrelejša sem se vrnila na faks - absolutno sem izbirala faks z mojimi aduti - matematika, fizika, kemija. Našla pravega, zalaufalo na polno, povprečje krepko čez 9 (seveda - tudi učit sem se mogla user posted image ), Zoisova, po končanem faksu luštna služba.

Vprašanje pa je - kaj bi se zgodilo - če bi se jaz znala učit. Saj se zdaj bere vse fino in fajn, ampak pot sama po sebi ni bila zgolj fina in fajn. Brez službe, brez faksa, z otrokom, z moževo plačo, ki ni bila briljantna - ni bilo vedno lahko. HB, sem imela na obeh straneh podporo - od mojih in od njegovih - in je nekako šlo.

Potem pa gledam dalje nekako takole - če otroka samo malo ''prisilim'' v to, da bo poslušal, da bo nekaj naredil doma tudi za šolo (pri nas so pač bralne hišice obvezne in vsak dan daš otroku podpis v hišico, ko bere - bere pa 5 min. (naš je drugošolček) Pa recimo, da dokonča domačo nalogo pa malo povadi svojo fenomenalno obliko pisave user posted image (lubijezus user posted image , saj bo user posted image
user posted image ) - mu bo malo lažje. Ker če kaj drugega ne, bo imel vsaj delovne navade - da pač je nekaj treba narediti. Seveda ga bo še naprej ''sračkal'' po svoje, je en tak karakter, nič hudega mu pa bom storila s tem, da ga spodbujam k učenju. Pa ne samo šolskemu, želim tudi, da se znjade sam, da se ''zna učit'' - da vklopi računalnik, ga zanimajo recimo letala, meteorji, dinozavri - vse to ga spodbujam, da poišče sam - vedno sem zraven, da mu pomagam, da mu kaj prevedem, ampak - poišči sam, uči se. Ravnokar ima eno fino igrico (naš je sicer omejen z igrami na računalniku - so samo čez vikend) - tale igrica je Spore - si taka mala ameba na začetku in se prehranjuješ in razvijaš svoje skile, pa greš naprej na kopno, kjer ustvariš gnezdo, v glavnem ... luštna igra - in sem še vedno mnenja - glej iz tega se bo dosti naučil.

Jaz zase vem, da sem stroga mama. Tudi kar se tiče pospravljenosti in urejenosti. Po drugi strani ga pa vedno pustim, da je lahko zunaj, da pleza, da je do vratu v blatu, da si sam izdeluje loke pa puščice, da uporablja kladivo pa žeblje - da je pravi fant, pa da živi svoje otroštvo. Ampak ne morem pa rečt, da ne zahtevam veliko od njega - ker dejansko zahtevam (tudi glede vljudnosti, pomoči, živali, starejših) - ampak on to zmore. Nikoli ne zahtevam nekaj od njega - česar mulo ne zmore.

Mogoče je napaka - kaj pa vem user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 164
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 9:08:57   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Sljiva


Ne vem no, jaz se pa nič ne spomnim, da bi me kdo doma posedal za mizo... Če je bila naloga za naredit in je nisem naredila v PB, sem jo, sicer pa nisem "na suho" sedela za mizo in brala, ker bi mama tako rekla... Kolikor se spomnim, so se popoldne doma učili v glavnem tisti, ki so imeli že težave v šoli. Je pa res, da sem jaz oš delala z levo roko in nisem ravno referenca za celo populacijo...



Torej je branje pravljic otrokom je posedanje otroka pred knjigo "na suho"......vadba instrumenta za glasbeno šolo je posedanje otroka doma, da vadi "na suho".....ker to delajo zgolj tisti otroci, ki imajo v glasbeni šoli težave, ali pa težave s knjigami.....zakaj potem otroku starši že od rojstva vsiljujemo pravljice in ga "na suho" silimo k knjigi, če bi on raje risanke na tv gledal.....?

Me pa veseli, da vas je večina napravila osnovno šolo z levo roko, brez skoraj vsakršnega učenja doma......jaz sem se malo morala tudi učiti, je pa res, da jaz nisem bila v podaljšanem bivanju in sem morala vse naloge narediti doma......

pa je mami izvajala tak teror nad mano, da je zahtevala, da takoj, ko pridem iz šole naloge naredim in se kaj naučim in šele potem lahko grem divjat na igrišče in k sosedom (ker jaz pač nisem bila v prvih razredih osnovne šole tako disciplinirana, da bi se sama od sebe vsedla k zvezku in kaj naredila za šolo, so morali to starši zahtevati od mene.......kasneje že, ko sem se malo priučila tem navadam.....)user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: Sljiva

Jaz nekak gledam na šolo kot na slużbo, vsakemu paše dati na off ko pride domov, sploh če je to pozno popoldne.


Jaz pa gledam pač na dodatne dejavnosti tako.....meni tudi paše dati "na off", ko pridem iz službe......zato nimam še dodatne dejavnosti registrirane, da bi še kaj malo služila zraven.......v službi se pa trudim, da delo dobro opravim......in včasih je šef še tak terorizer, da celo kaj zahteva od mene......nisem vedno prepuščena sama sebi, da bi lahko delala tako kot meni odgovorja.......včasih moram še celo kako navodilo poslušati.......user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: Sljiva

Jaz nekak gledam na šolo kot na slużbo, vsakemu paše dati na off ko pride domov, sploh če je to pozno popoldne. Pred kontrolkami je pa pač treba malo ponoviti dodatno, ja, ampak želim, da otrok to sam ugotovi in se spravi k ponavljanju. Zato, ker želi dobiti dobro oceno, zase. Se mi zdi, da so ti mali kar zagnani in si želijo imeti petke, mogoče v višjih razredih ta motivacija malo pade...



A si pri pospravljanju tudi tako tolerantna.....si kar čakala, da otrok sam ugotovi, da mora čevlje in jakno pospraviti v omaro, da mora igračke pospraviti, ko se neha igrati, da mora pospravljati sobo......ali pa je imel tvoj otrok program za pospravljanje tudi že gensko vgrajen.....in ni rabil spodbude starša pri teh dejanjih? user posted image

(odgovor članu Sljiva)
Neposredna povezava do sporočila: 165
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 12:51:32   
petea
Mislim, da nikakor ni dobro vseh otrok in staršev metati v isti koš.

So otroci, ki so zelo samoiniciativni in hitri, drugi, ki jih je treba k vsaki stvari 'potisniti' pa oni nekje vmes.


Če gledam mojega šestletnika, mu je v šoli zelo všeč vso praktično učenje, telovadba in OPB. user posted image K temu, da vadi pisanje, branje pa potrebuje spodbudo staršev. user posted image
Četudi temu tedensko namenimo precej malo časa, opažam, da napreduje. In je vesel, ko napreduje. Nikakor pa od njega ne pričakujemo blestenja na vseh področjih. Da se potrudi in vsaj poskusi nove zadeve, to pa ja.


Po drugi strani pa petletnik že sedaj starejšega bratca prekaša v branju. Enostavno je sam pogruntal sistem, ki njemu pomaga, bratec pa besed enostavno ne 'sliši' na tak način in se loteva branja drugače. Pa starejšemu bolj ležijo in so mu jasne tehnične zadeve, številke, mlajšega 'mučijo' drugačna vprašanja, na katera se morava starša včasih prav konkretno potrudit, da najdeva njemu zadovoljive odgovore.

S starejšim smo tako sedaj morali začeti več delati, ker on bi vse naredil na hitro, površno, neestestsko. Se mora torej nekoliko bolj potruditi, da je izdelek takšen, da ima nek izgled.
Drugi je veliko bolj natančen, premisli, kaj in kako, se bolj potrudi, tako da mislim, da bo on po mojem veliko lažje in z manj vloženega truda izdeloval šolo.
Sta brata, a v mnogočem zelo različna. user posted image


Po drugi strani pa mi je zelo jasno, da osnovnošolski superuspeh ni nikakršno merilo za odličnost v življenju. Razvijanje potencialov in področij zanimanja ter iskanje nekega smiselnega ravnotežja v življenju je po mojem mnenju veliko bolj pomembno od 'enoličnega' spričevala s samimi peticami.
user posted image

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 166
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 15:16:08   
ronja
Pa ne vem, če otrok meni prinese oceno

To je bil odgovor, da je prinesla oceno mami za podpisat. Sama ne vem, kako je s tem, a morajo prinest oceno staršem (torej meni ali njemu) ali ni treba - samo tako je napisala, zato tak odgovor.

moram pa reči, da me odziv večine staršev na to, da otrok v prvem razredu doma nekaj stori za šolo izredno preseneča.....pa ne samo tu na forumu, tudi drugače, ko se pogovarjam z drugimi starši.......je vsem neznansko čudno zakaj otroka siliti, da na dan nekaj minut bere ali računa......ne vem no, pa saj smo tudi mi morali delati domače naloge in brati doma......

Samo minismo bili stari 6 let... Takrat nam niti v šolo ni bilo treba, kaj šele popoldne kaj delat za šolo...

če bo pa kriza v 3. razredu, pa ne vem.....sama si rekla, da te ocena 3 ne bo ganila tako kot avtorico teme.......torej ne bo krize...

Mene ne, samo nisem jaz ravno glavna v tej enačbi;). Problem bo, če bo njej to grozno ali premalo. Tega pa ne znam predvidet. kot je Stana rekla - gre mi za to, da ne bi rada, da bi bilo njej hudo, ker ne bi dosegala nekih svojih standardov, ki bi jih lahko, pa se meni ni dalo ji dajat nalogic. A je zdaj bolj jasno?

Ne vem no, jaz se pa nič ne spomnim, da bi me kdo doma posedal za mizo... Če je bila naloga za naredit in je nisem naredila v PB, sem jo, sicer pa nisem "na suho" sedela za mizo in brala, ker bi mama tako rekla...

Enako, moja starša sta šla mislim da glih 2x v šolo na roditeljski sestanek (na govorilne pa nikoli), od tega sta 1x morala it, ker sta me prepisala na drugo šolo, enkrat sta me pa vpisala:D. Pa nimam glih manjka izobrazbeuser posted image .

Se strinjam s peteo, da so si otroci različni. Sama se samo bojim, da bi bila jaz tista cokla, ki bi zavirala najine otroke. NIč ni hudega, če ne doseže povsod toliko, kolikor zmore, mi je pa važno, da tam, kjer jim je pomembno in tam, kjer je pomembno za naprej - ni fajn, da zabluzi glih v zadnjem letniku, pa potem ne more na željeno srednjo šolo ali faks, recimo... Meni je izobrazba fajn, ni pa to prva reč, isto v šoli - učenje je fajn, ampak glavni razlog, da sem jo dala v šolo, je socializacija, da se nauči tega, kako prenašat tečne šefe (beri: v tem času učiteljice), da se nauči, kako se postavit zase, da najde prave prijatelje... Veliko je stvari, ki ji jih midva ne moreva dat in jih lahko da šola. Samo učenje pa je bolj za sproti, mislim, da bi se ta otrok naučil vse to, kar se učijo v šoli, če bi ji dal možnost, tudi če je ne bi nihče poučeval, samo da bi mela možnost. Je pa res baje malo izven povprečja kar se tega tiče. Ne morem primerjat, ker mam tamalo, ki je ista, mali pa je še premali, da bi lahko primerjala. Ampak ko sem poslušala in brala tisto "school in a cloud", se mi vedno bolj zdi, da je to v otrocih samih... In jim samo moramo pustit. Ali pa se samo tolažim s tem, ker se mi ne da vsak dan delat z njouser posted image .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 167
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 15:47:16   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Samo minismo bili stari 6 let... Takrat nam niti v šolo ni bilo treba, kaj šele popoldne kaj delat za šolo...



Bili smo stari 7 let.....eno leto starejši.......vendar hodi otrok v prvi razred, ne več v vrtec.....ne glede na to, da bi jaz bila raje, da je v vrtcu.....torej moram tako jaz, kot starš in tako tudi otrok, 1. razred vzeti kot šolo in ne več zgolj kot vrtec......

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ne vem no, jaz se pa nič ne spomnim, da bi me kdo doma posedal za mizo... Če je bila naloga za naredit in je nisem naredila v PB, sem jo, sicer pa nisem "na suho" sedela za mizo in brala, ker bi mama tako rekla...

Enako, moja starša sta šla mislim da glih 2x v šolo na roditeljski sestanek (na govorilne pa nikoli), od tega sta 1x morala it, ker sta me prepisala na drugo šolo, enkrat sta me pa vpisala:D. Pa nimam glih manjka izobrazbeuser posted image .



No, moja starša tudi nista hodila po govorilnih urah......pa sem se vseeno poštevanko doma učila in doma brala.......user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Meni je izobrazba fajn, ni pa to prva reč, isto v šoli - učenje je fajn, ampak glavni razlog, da sem jo dala v šolo, je socializacija, da se nauči tega, kako prenašat tečne šefe (beri: v tem času učiteljice), da se nauči, kako se postavit zase, da najde prave prijatelje... Veliko je stvari, ki ji jih midva ne moreva dat in jih lahko da šola. Samo učenje pa je bolj za sproti, mislim, da bi se ta otrok naučil vse to, kar se učijo v šoli, če bi ji dal možnost, tudi če je ne bi nihče poučeval, samo da bi mela možnost. Je pa res baje malo izven povprečja kar se tega tiče. Ne morem primerjat, ker mam tamalo, ki je ista, mali pa je še premali, da bi lahko primerjala. Ampak ko sem poslušala in brala tisto "school in a cloud", se mi vedno bolj zdi, da je to v otrocih samih... In jim samo moramo pustit. Ali pa se samo tolažim s tem, ker se mi ne da vsak dan delat z njouser posted image .


A ti si razmišljala tudi to, da ne bi otrok dala v šolo.....da bi jih poučevala doma.....?

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 168
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 16:07:23   
ronja
Bili smo stari 7 let.....eno leto starejši.......vendar hodi otrok v prvi razred, ne več v vrtec.....ne glede na to, da bi jaz bila raje, da je v vrtcu.....torej moram tako jaz, kot starš in tako tudi otrok, 1. razred vzeti kot šolo in ne več zgolj kot vrtec....

Zato jih pa vozimo v šolo in delajo tam naloge in vse. Samo da se meni ne zdi nič narobe, če jih doma ne oz. če jih itak naredijo v pb. In ker naj bi bil po 9letki 1.r. itak en prehod, se mi sploh ne zdi narobe to, sem vesela, da imajo tako učiteljico, ki je malo bolj na izi:).
A ti si razmišljala tudi to, da ne bi otrok dala v šolo.....da bi jih poučevala doma.....?

Pogledala sva vse možnosti, ampak sva se odločila za to - zaenkrat mi ni žal, se mi zdi pravilno:) Če bi mi bilo pa glavno, da se čim več naučijo, pa mislim, da lahko starši (če se seveda angažiramo) veliko več spravimo v/iz svojih otrok, ker jim najlažje približamo vsak predmet na način kot jim ustreza. In vse je lažje, ko delaš z manjšim številom otrok, pa prilagodiš se lahko njihovemu tempu in kako stvar greš bolj poglobljeno, ali bolj razložiš, če rabijo, itd... Na splošno pri inštrukcijah lahko več narediš kot pri uri v razredu, ker imaš pač samo enega. Zato pravim, da mi je glavno to drugo bolj pomembno - ker za samo znanje mi je jasno, da ga otroci (vsaj prva dva otroka) res sami vpijejo, če jim daš možnost in da ni treba bit glih genij, da ti rata pritegnit njihovo zanimanje, dokler so tako mali in če jih imaš malo.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 169
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 18:18:00   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Sljiva


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ampak ne vem - mene ne bi glih kap, če bi mi 3ko domov prinesla - ok, pač ni vsega napisala. Če hočeš 5, potem pač drugič napiši vse. Če ne pišeš dovolj hitro, potem je tu keč, ne vem, tako bi jaz gledala. Ne pričakujem, da bojo meli same petke.


Ni toliko poanta v način, kako ocenjuje učitelj, poanta je v tem, kako mi sprejememo.
Pa ne vem, če otrok meni prinese oceno user posted image . Ocena je njegova, za pokazano znanje in spretnosti, ne moja.


Joj, Stanislava, si se zataknila za ta stavek...user posted image To je samo "figure of speech", ziher ni Ronja mislila, da punce njej nosijo domov ocene.


Ja, mi gre na nerve.
Stari smo tri dni, jemo petrkrat na noč, hodimo v vrtec, otrok mi prinese ocene.

Sicer pa to sploh ni bila poanta. Otrok hodi v šolo predvsem zaradi sebe, zato, da se kaj nauči, da se ima lepo s sošolci in da je ON/A zadovoljen z oceno, ne pa starši. Ne nosi ocen meni.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Sljiva)
Neposredna povezava do sporočila: 170
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 18:28:38   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: Jabček

Jaz zase vem, da sem stroga mama. Tudi kar se tiče pospravljenosti in urejenosti. Po drugi strani ga pa vedno pustim, da je lahko zunaj, da pleza, da je do vratu v blatu, da si sam izdeluje loke pa puščice, da uporablja kladivo pa žeblje - da je pravi fant, pa da živi svoje otroštvo. Ampak ne morem pa rečt, da ne zahtevam veliko od njega - ker dejansko zahtevam (tudi glede vljudnosti, pomoči, živali, starejših) - ampak on to zmore. Nikoli ne zahtevam nekaj od njega - česar mulo ne zmore.

Mogoče je napaka - kaj pa vem user posted image


Zakaj bi bila napaka?

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu Jabček)
Neposredna povezava do sporočila: 171
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 19:19:52   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Bili smo stari 7 let.....eno leto starejši.......vendar hodi otrok v prvi razred, ne več v vrtec.....ne glede na to, da bi jaz bila raje, da je v vrtcu.....torej moram tako jaz, kot starš in tako tudi otrok, 1. razred vzeti kot šolo in ne več zgolj kot vrtec....

Zato jih pa vozimo v šolo in delajo tam naloge in vse. Samo da se meni ne zdi nič narobe, če jih doma ne oz. če jih itak naredijo v pb. In ker naj bi bil po 9letki 1.r. itak en prehod, se mi sploh ne zdi narobe to, sem vesela, da imajo tako učiteljico, ki je malo bolj na izi:).



Meni se pa ne zdi nič narobe, če 6 ali 7 letni otrok kakih 5-10 minut nekaj za šolo dela......da ima poleg pospravljanja igrač in čevljev, recimo še to obveznost.......user posted image

Moja hčerka pa nima na izi učiteljice......ženska si celo to dovoli, da zahteva od otrok, da doma berejo......user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Pogledala sva vse možnosti, ampak sva se odločila za to - zaenkrat mi ni žal, se mi zdi pravilno:) Če bi mi bilo pa glavno, da se čim več naučijo, pa mislim, da lahko starši (če se seveda angažiramo) veliko več spravimo v/iz svojih otrok, ker jim najlažje približamo vsak predmet na način kot jim ustreza. In vse je lažje, ko delaš z manjšim številom otrok, pa prilagodiš se lahko njihovemu tempu in kako stvar greš bolj poglobljeno, ali bolj razložiš, če rabijo, itd... Na splošno pri inštrukcijah lahko več narediš kot pri uri v razredu, ker imaš pač samo enega. Zato pravim, da mi je glavno to drugo bolj pomembno - ker za samo znanje mi je jasno, da ga otroci (vsaj prva dva otroka) res sami vpijejo, če jim daš možnost in da ni treba bit glih genij, da ti rata pritegnit njihovo zanimanje, dokler so tako mali in če jih imaš malo.


Tako je....user posted image


(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 172
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 19:27:10   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Stari smo tri dni, jemo petrkrat na noč, hodimo v vrtec



Hja, starši pač podoživljajo svoje že pozabljene razvojne cikle skozi otroka ... user posted image

Še dva primera: 'Zrasel nam je zob', 'Joj, kako ste zrasli' (no - to je še celo razumljivo - otrok na teži, starša na ponosu) user posted image


(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 173
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 19:37:57   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Bili smo stari 7 let.....eno leto starejši......


Eno leto v otrokovem razvoju in sposobnostih ogromno pomeni. Nekaj kar se je pri določeni starosti sposoben naučiti 'z levo roko', je lahko leto poprej 'misija nemogoče' ali vsaj zahteva veliko več vloženega truda, časa.

In seveda niso vsi otroci sposobni določenih stvari osvojiti pri isti starosti.


IZVIRNO SPOROČILO: liliana
..ne glede na to, da bi jaz bila raje, da je v vrtcu...



vedno več staršev se odloča, precej pa tudi odloči, da je za njihovega otroka bolje, da imajo podaljšan predšolski čas in prestavijo vpis v šolo
noben od staršev, ki jih poznam, da so odložili vpis otroka, ne obžaluje odločitve - pravijo, da je otrok v tem času precej pridobil in da sedaj veliko lažje sodeluje pri pouku

IZVIRNO SPOROČILO: liliana
torej moram tako jaz, kot starš in tako tudi otrok, 1. razred vzeti kot šolo in ne več zgolj kot vrtec......


mnogi otroci tega (še) niso sposobni, pa če njihovi starši hočejo ali ne

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 174
   RE: Način ocenjevanja
18.3.2014 19:39:44   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Meni se pa ne zdi nič narobe, če 6 ali 7 letni otrok kakih 5-10 minut nekaj za šolo dela......da ima poleg pospravljanja igrač in čevljev, recimo še to obveznost.......user posted image

Moja hčerka pa nima na izi učiteljice......ženska si celo to dovoli, da zahteva od otrok, da doma berejo......user posted image



Nezaslišano, kaj si drznete!
user posted image



Odločno premalo!
user posted image

15 minut ali pa nič!

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 175
Stran:   <<   < Prejšnja stran  5 6 [7] 8 9   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  5 6 [7] 8 9   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kdaj se vaš otrok začne spominjati?
Noben otrok nikoli ne pozabi materinega glasu. "Eden najzgodnejših spominov je spomin na materin glas."
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...




NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?