klarisa
|
Drage fosilke in vse ostale!
Ne vem,kolk se vas me še sploh spomne ampak naj vam povem, da sem ena od prvih obiskovalk tega foruma oz. še prej smo bile na forumu Prvič noseča..Punce,ki smo bile v prvih debatah imajo zdej že  stare 3+ let.. Z vsako k smo se menile, je slej ko prej zanosila, tko da se jih je zamenjala nešteto...Jst pa še kar nič..Iz meseca v mesece, nato je prišlo iz leta v leto sem čakala na  ,na vsak znak,ko te špikne, pa prsi,pa slabo...jok, nič ni bilo! Nato sva se končno odločila, da greva na preiskave,kjer so mojmu ugotovili zaradi bolezni v otroštvu močno zmanjšane plavalčke in nič drugega ni prišlo upoštev kot ICSI..Vsa vesela sva šla v postopek in spet upala, da nama bo prvič uspelo..tud ne..razočaranje se ne da opisat,vendar se s časom zopet dvigneš in narediš kar pač moreš..Čez 2 meseca spet postopek, sam rezultat celice dober, pa spet nič..Bo pa naslednjič! če bi me takrat vprašal, bi šla že naslednji dan v naslednji postopek! in čez 4 mesece sva tud šla..rezultat: porazen, porušil se mi je cel hormonski sistem, celice zelo,zelo slabe kvalitete..Podrl se nama je svet!!V  sva se spraševala, pa zakaj ravno nama ne uspe??Zakaj? Te msesece nazaj sem živela samo za postopke...Hormonska stimulacija je zelo invazivna za telo, da ne govorim, da je tudi med nama vmes prišlo do krize,ko nobeden ni videl več izhoda, ker sva bla zaslepljena s temi negativnimi vibracijami...Krizo sva prebrodila skupaj, potrebno pa je veliko in še več pogovora,ker če tega zmanjka je kriza... sva skupaj, se  in je nekako šlo..Po tem zadnjem neuspehu sva oz. sem začela na vse skupaj gledat drugače..Ne, ne grem čez 2 mesca ponovno v postopek, ker sem čutila da telo rabi počitek,ker ni nikamor peljalo...Začela sem hodit v naravo, plesat, ukvarjat z živalmo..skratka ni bilo več časa tuhtat in upat v čudež....in kot tren je minilo 6 mesecev,ko sva šla ponovno v postopek..rezlutat: jst odlične celice, moj prvič izredno malo plavalčkov..Spet šok!!Moram pa povedat, da sva imela vedno kar dost oplojenih, pa vedno nobeden od ostalih ni zdržal do zamrznitve...Vmes sem hodila na akupunkturo,bioenergijo, energijske točke...skratka ne vem ,kje nisem bila!! Kar se mi zdi,da je pomagalo,je bila akupunktura..glede na to, da sem bila jst b.p., sva delala na psihi pri meni in se mi zdi, da je bilo precej boljš..ta postopek zopet neupešen!
Nato čez 6 mesecev zopet postopek-že 5..Pri tem postopku lahko rečem, da sem šla popolnoma neobremenjena vanj, ker sem bila zaplosena 100/uro..pozabila sem celo kdaj moram dobit stop injekcijo..??!! Da bi se to prej naredilo??NIkakor..Prvič sem šla naslednji dan po ET v službo, čez vikend v tujino(zelo naporno),pazila se nisem popolnoma nič..In rezultat: Po toliko letih sploh ne dojameš,da je res...vsako jutro,ko se zbudim se vprašam, če sem mogoče sanjala...Pogledam mojega,ki se kar topi od sreče.. nekako se v tistih prvih dneh počutiš čisto zgubljeno..spet se začnejo skrbi, bo vse ok, se bo videl srček...100 in 1 skrb..Pa vendar draga dekleta, jst sem prepričana,da vse pride ob svojem času, nažalost se ne da nič prehitevat!! Prepričana sem, da prav vsako od vas čaka takšna sreča, da zagledate tako težko pričakovani .. kar pa se tiče foruma je pa tako, da prideš v neko fazo,ko se ti ne da več javljat, ne kazat vse tisto pozitivno voljo, ne spodbujat, ker se še sam ne znaš več...Vsa ta leta, vas aktivno spremljam in se veselim z vsako novo  ,sploh če je to fosilka!! Miljon   naj pazi na vas, ve pa uživajte vsak dan,kot bi bil zadnji in tudi željena pride-v to sem pa prepričana! za vsako posebej,
klarisa
p.s. glede na vso mojo km, če katero zanima- karkoli naj me kontaktira..
|
Natisni
M in pozitivno glejte naprej. Drzim pesti, da vas bo se dosti v 2006 mamic! 
Držite pesti, da BT ne pade in M ne pride naslednjih 9 mesecev. 
) lažje prenašla. Včasih se počutim kot kakšna starka, ko me bolijo kosti in se vlečem, kot polž, ampak vsakič se zavedam, da sem komaj čakala, da bom lahko "jamrala" in sopihala po stopnicah
