|  tinatona   
   | 
 Piše:                          dr. Breda Zakotnik, pediatrinja                           Norice                         Po                            številu prijav so norice v Sloveniji že vrsto let na                            prvem mestu med nalezljivimi boleznimi, letno zboli                            od 13 do17 tisoč ljudi. Norice se lahko pojavljajo preko                            celega leta, večje število obolelih ali epidemije pa                            so značilne za pozne zimske in zgodnje pomladanske mesece.                                                     Norice,                            vodene koze ali varičela so zelo nalezljiva otroška                            bolezen. Otroška jo imenujemo zato, ker kar 90%                            bolnikov preboli norice v otroštvu, pred dopolnjenim                            15. letom starosti. Sicer pa neimuna oseba lahko zboli                            v katerikoli starosti, od novorojenčka do pozne starosti.                            Prebolela bolezen zapušča doživljenjsko imunost, ki                            praviloma ščiti pred ponovno okužbo. Norice se ponovijo                            le izjemoma.                         Kako                            prepoznamo norice?                         Za                            bolezen je značilen mehurčast izpuščaj. Najprej je opazna                            drobna rdeča lisa ali vzbrst, na kateri se po nekaj                            urah oblikuje 2 do 3 mm velik ovalen mehurček z bistro                            vsebino, ki po enem dnevu ali dveh postane motna, površina                            mehurčka pa se na sredini vgrezne. V nekaj dneh se mehurček                            posuši v hrastico, ki po 1 do 3 tednih odpade. Izpuščaj                            se običajno pojavlja v več zagonih. Prve kožne spremembe                            opazimo na glavi (izpuščaj se pojavi tudi v lasišču),                            po trupu in nazadnje po udih. Pri bolniku istočasno                            najdemo izpuščaje različnih obdobij. Pogosto najdemo                            izpuščaj tudi na sluznicah (v ustih, na spolovilu),                            dlani in podplati so prosti. Običajno izpuščaji močno                            srbijo. Prebolele norice na koži ne puščajo trajnih                            sprememb.                         Bolezen                            spremlja povišana telesna temperatura, ki nastopi že                            pred pojavom prvih izpuščajev in spremlja tudi vsak                            nov zagon. Dan ali dva pred začetkom bolezni se lahko                            pojavijo tudi predhodne težave, kot so slabo počutje,                            glavobol in bolečine v žrelu.                         Potek                            bolezni                         Norice                            so pri sicer zdravih otrocih praviloma lahka bolezen,                            težji potek pričakujemo pri novorojenčkih, odraslih                            in starejših bolnikih. Zelo težak potek pa imajo norice                            pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo. Pri slednjih                            traja bolezen dlje časa, imajo višjo vročino, izpuščajev                            je zelo veliko, mehurčki se lahko združujejo v večje                            bule, lahko so napolnjeni s krvavo vsebino, pridružijo                            se lahko krvavitve v koži in nekroze, pri tretjini bolnikov                            pa so prizadeti tudi notranji organi.                          Povzročitelj,                            prenos bolezni in kužnost                         Povzročitelj                            bolezni je virus varicella-zoster (VZV) iz skupine herpesvirusov.                            Edini gostitelj virusa je človek. Virus se prenaša s                            kužnimi kapljicami, po zraku ali z neposrednim stikom.                            V telo vstopi preko sluznice zgornjih dihal ali očesnih                            veznic.                         Od                            okužbe do pojava bolezenskih znakov traja običajno 10                            do 23 dni, povprečno od 12 do17 dni. Bolnik je kužen                            2 dni pred pojavom izpuščaja in 5 dni po zadnjem zagonu                            izpuščaja. Bolnik, ki ima po koži hraste, ni več kužen.                            Pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo je inkubacijska                            doba lahko tudi daljša kot 23 dni, bolniki pa so tudi                            dalj časa kužni .                          Po                            preboleli bolezni ostaja VZV v telesu v mirujoči obliki                            v živčnih ganglijih. Kadar pride do ponovne notranje                            aktivacije virusa, se pojavi t.i. herpes-zoster ali                            pasavec (skupina mehurčastih izpuščajev, ki so razporejeni                            v poteku enega živca).                         Zapleti                            noric                         Najpogostejši                            zaplet predstavljajo dodatne bakterijske okužbe kože                            in podkožja.                         Eden                            od 1000 obolelih otrok ima zaplet v osrednjem ali perifernem                            živčevju, med temi je pri otrocih najpogostejša prizadetost                            malih možgan, ki se kaže z negotovo hojo, zanašanjem,                            tremorjem, razdražljivostjo, glavobolom in bruhanjem.                            Nevrološke težave trajajo od 2 do 4 tedne, izjemoma                            dlje in običajno ne puščajo posledic.                         Pljučnico                            v poteku noric lahko povzroči sam VZV ali pa dodatna                            bakterijska okužba. Z VZV povzročena pljučnica je pri                            otrocih redkejša kot pri odraslih. Značilni zanjo so                            suh, dražeč kašelj, pospešeno težko dihanje, bolečina                            v prsih, vročina.                         Ostali                            zapleti noric so redki. Tudi umrljivost zaradi noric                            je pri sicer zdravih otrocih izjemno redka, nekoliko                            višja je pri odraslih, med bolniki z motnjami imunosti                            pa, če niso zdravljeni, umre od 7 do 14 % obolelih otrok                            in še več odraslih.                         Norice                            v nosečnosti                         Če                            se mati okuži v prvi polovici nosečnosti, v 2 % lahko                            virus preko posteljice preide v plod in povzroči nastanek                            kožnih brazgotin, nepravilno oblikovanje udov, okvare                            možgan, vida, sluha. Okvare ploda zaradi noric so zelo                            redke, ker večina žensk preboli norice že v otroštvu                            in ker virus slabo prehaja preko posteljice na plod.                                                     Če                            mati zboli za noricami v obdobju 5 dni pred porodom                            do 2 dni po njem, bo novorojenček dobil norice med 5.                            do 10. dnem po rojstvu, pričakuje se težak potek bolezni.                            Če pa mati zboli od 16 do 5 dni pred porodom, njena                            zaščitna protitelesa že preidejo preko posteljice in                            zaščitijo plod, novorojenček pa zboli pred 4. dnem po                            rojstvu z blago obliko noric.                         Zdravljenje                             
 Pri sicer zdravih otrocih je potrebno le blažiti nadležno                            srbenje, zniževati vročino in skrbeti za higieno kože                            in nohtov. Za blažitev srbenja uporabljamo antihistaminike.                            Mazanje mehurčkov s tekočim pudrom ni priporočljivo,                            ker ne prepreči učinkovito srbenja, poveča pa možnost                            za dodatne bakterijske okužbe kože.                          Vročino                            znižujemo z antipiretiki, za otroke se priporoča paracetamol,                            odsvetuje pa se uporaba salicilatov (npr. aspirin).                            Otroka lahko tuširamo, odsvetuje pa se namakanje v kadi.                            Pri bolnikih, kjer pričakujemo težji potek noric in                            zaplete (pri bolnikih z motnjami imunosti in nekaterimi                            kroničnimi boleznimi, odraslih), zdravimo norice z aciklovirjem                            (zdravilo, ki zavira pomnoževanje virusov).                          Preprečevanje                                                      Prenos                            bolezni na zdrave sprejemljive posameznike preprečimo                            z izolacijo bolnika.                         Že                            dve desetletji je na razpolago tudi učinkovito in varno                            živo oslabljeno cepivo proti noricam. V nekaterih državah                            (npr.v ZDA) je to cepljenje vključeno v osnovni program                            cepljenja otrok. Večinoma pa povsod po svetu priporočajo                            cepljenje tistih skupin ljudi, pri katerih se pričakuje                            težji potek bolezni ali zaplete (starejši od 13 let,                            ženske v plodnem obdobju, zaposleni v zdravstvu in vrtcih,                            družinski člani bolnikov z motnjami imunosti, bolniki                            pred presaditvijo organov).                         Specifična                            protitelesa proti noricam lahko preprečijo ali vsaj                            omilijo bolezen, če jih prejme bolnik do 96 ur po stiku                            z noricami. Takšno pasivno zaščito se uporablja pri                            bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, pri nosečnicah,                            pri novorojencih mater, ki so zbolele 5 dni pred porodom                            do 2 dni po porodu, in pri nedonošenčkih.
 
 LP Tina
 
 |