|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 13:38:58   
Sandra11
Pozdravljene,
sem mamica enoletne deklice, ki je malo pred rojstvom utrpela možgansko poškodbo. Zaradi slabše prehodne posteljce, je prišlo do možganske krvavitve levo frontalno, kjer naj bi bili centri za čustvovanje, dojemanje okolice, koncentracijo ipd. Poškodba je samo površinska, je pa precej velika. V bistvu gre za infarkt, po domače povedano. Rehabilitacija je možna, do kake stopnje pa ne ve nihče.

Pišem pa zato, ker se že eno leto borim na vse kriplje, da bi iz naše deklice še kaj ratalo, pa sem dobesedno pregorela. Imam še enega starejšega otroka, ki je sicer zelo razumevajoča in ima sestrico rada, ampak ona tudi zahteva njen del pozornosti, mož pa se ni najbolje znašel v vlogi očeta otroka z možgansko poškodbo. Dela se, da se ni zgodilo nič in da bo itak vse uredu. Tako da večino bremena nosim jaz. Trenutno sem v zelo slabem psihičnem stanju. Začetni šok je sicer šel mimo, ampak ne vem, če bom sploh kdaj lahko dojela, kaj se nam je zgodilo. Otrok je zelo razdražljiv, malo spi, neprestano joka, ne zna se sam igrati, neprestano sili v naročje, plazi se, hodi še ne (ima 14 mesecev). Živeti z našo deklico jevelikokrat kot najhujša nočna mora, ki pa ji ni videti konca.

Rada bi slišala še kako mamo s podobno izkušnjo. Zelo rada bi vedela, kako je vam uspelo preživeti ob bolnem otroku. Mogoče mi bo lažje. Hvala.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 14:16:54   
suzanamai
user posted image user posted image user posted image  Prav hudo mi je in moram odgovoriti, pa čeprav nimam podobnih izkušenj. Verjamem ti, da si izčrpana in na koncu, vendar se ne smeš predati, saj si edina, ki lahko hčeri pomaga do čimboljše ozdravitve. Z možem se pa le pogovori, saj je njegova dolžnost, da odpre oči in ti pomaga. Pri možganskih okvarah je nujno potrebno stalno vzpodbujanje. Pa saj to tudi že veš.

Vso srečouser posted image . Pa kaj javi ob napredku.

_____________________________

Ljubezen mame ob ljubečem očetu
je nekaj najmogočnejšega na svetu!

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 15:14:32   
Anonimen
Pozdravljena,
sama sem tudi mamica otroka, ki je ob rojstvu doživel hudo dihalno stisko, pomankanje kisika, posledica cerebralna paraliza.
Priznam, prvo leto sem ogromno prejokala, vendar vsakič ko sem videla napredek sem bila v sebi ponosna nanj, pa tudi nase, saj sem vložila ogromno truda, da sva redno izvajala nevrofth, da sem ga pravilno previjala, spodbujala,...
K sreči mi je ob strani stal mož. Tako, da ti svetujem, da vzameš svojo prvorojenko in pojdita na sladoled, na bazen, kamorkoli kjer se bosta naužili ena druge, tisti čas naj se pa mož posveti novorojenki. In ne pozabi nase, moraš si vzeti čas tudi samo ZASE.
Danes je moj lumpek star že 5 let, ne hodi, vendar se naokoli "fura" z električnim vozičkom. In je srečen. Ker sam spoznava svet, prej sem ga vedno jaz vozila z ortopedskim vozičkom, in ni si znal predstavljati oz. občutiti kaj se dogaja okoli njega. Res je srečen. Vendar ga z možem nisva nikoli zapirala oz. izolirala od ostalih otrok. Tudi, ko smo občutili tiste poglede, joj lej ga revček, ne ni se nama smilil. Vedno sva ga jemala kot "normalnega" otroka, ki ima pač samo določene potrebe. In vem, da moj otrok marsikaj zmore. Todi rabi več spodbude.
Zato poskušaj svojo novorojenko, ne glede na njene težave, čim bolj vključevati v vaš dnevni ritem. Saj se lahko igrate skupaj. Pač eden od vaju naj ima malo v naročju. drugi vašo prvorojenko in se igrajte, pojte,...
Res ti želim,da najdeš oporo v svojem možu. Boš videla, potem bo vse lažje.
In zapomni si, da tam kjer je volja je tudi pot. Mogoče se ti to sedaj zdi neumno povedano, vendar razumi, da vem kaj prestajaš.
Srečno, predvsem pa tvoji punčki želim vse dobro.

(odgovor članu Sandra11)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 15:15:40   
MAŠKA
Sočustvijem s teboj, vem da ti ni lahko.

V tolažbo bi ti napisala tole: pri 14 mesecih se še veliko popolnoma zdravih otrok ne zna samih igrati, veliko se jih še ponoči zbuja, tudi shodijo še ne vsi. Mogoče je to njen karakter in morda le ni bila poškodba tako huda. Iz srca ti želim, da bi bila rehabilitacija res uspešna in da bi tvoja deklica zrastla v zdravega otroka!user posted image

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   [Brisano sporočilo]
15.8.2008 15:19:52   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu suzanamai)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 15:22:14   
Anonimen
Začetni šok je sicer šel mimo, ampak ne vem, če bom sploh kdaj lahko dojela, kaj se nam je zgodilo



Boš videla, s časom bo vse skupaj postalo lažje. Vem, da se sprašuješ, zakaj se je to nam zgodila, zakaj ravno naša punčka???
Nešteto vprašanje, ki pa nimajo odgovora.

Zato poskusi to čimprej sprejeti.

Če imaš kakšno prijateljico, pa njej zaupaj svoje težave, se zjokaj, ali pa vsakič, ko boš na tleh napiši na RR, boš videla, samo par spodbudnih besed in takoj ti bo lažje.
Ta trenutek bi te prav rada objela, ker točno vem kako ti je.

(odgovor članu Sandra11)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 15:27:26   
Anonimen
Zal mi je, da se vam je to zgodilo.

To je zivljenje in za vsakega pise svojo zgodbo.
Sama cesa podobnega nisem dozivela.

Poznam pa en par, ki se mu je to zgodilo.
Prvi fantek, ki je zdaj ze fant, se še vedno vozi v vozicku in je se vedno precej manjsi od vrstnikov.
Drugi fantek je gluh in zaostal v razvoju (ne vem tocno kaj). Prvega sta imela na Hrvaskem v casu vojne, ko je bilo tezko tako zdravstveno kot financno. Kljub vsemu sta se cez nekaj let odlocila za drugega in spet dozivela sok.

Dve leti nazaja se jima je rodila zdrava puncka :).
Koliko poguma sta imela za taksno odlocitev, ne more dojeti nihce.

Kako preziveti? Ne vem. Enostavno sprejmes. Bolezen, bolcine, utrujenost. Enkrat mine.
Vsakemu je namenjena svoja izkusnja,enim lazja, enim tezja. Zakaj? Ne vem. Zivljenje je pac tako.

(odgovor članu Sandra11)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 16:13:02   
Gina
Saj ne vem, kaj naj ti napišem, da bi ti zares pomagalo. Rada bi ti rekla samo to, da moraš začeti misliti nase, nase, nase. POzabila si nase. Ne primerjaj nikdar otrok med sabo. Tvoja mlajša deklica je tvoja deklica je vseeno najlepša, najboljša in najbolj tvoja. Ali lahko poskusiš uživati z njo? Ali si lahko predstavljaš, da se najbrž zadnjič crkljaš s tako majhnim otrokom in začneš izkoriščati vsako sekundo,ko si lahko z njo v objemu?Ali lahko uživaš, ko jo cele dneve nosiš ob sebi v rokah? Poskusi razumeti, da čisto vsak otrok, ampak popolnoma vsak potrebuje svojo dozo ljubezni in scrklanosti in če fizično ne dobi dovolj zagotovila v obliki crkljanja vsak dan sproti vsaj prvo leto življenja, potem bo iskal to zagovotilo še celo nadajne življenje, kaj šele otrok, ki ima še morda večje potrebe po take oblike varnosti. Uživaj v fizičnem stiku z njo, Ali lahko poskusiš pozabiti, da je z njo kaj "narobe", pa si zgolj njena mamica? Ali se lahko ne sekiraš toliko, ali dosega neke standarde ali ne, v bistvu ta hip še ne moreš vedeti, ali bo dosegla tisto, kar si ti želiš. Pa se ti zdi, da je nujno, da je točno taka, kot ostala večina ljudi? Za koga je to nujno, zate ali zanjo? Se ti zdi, da potem ne bo srečna, če ne bo dosegala standardov, ki si jo zanjo postavila? Po moje moraš sprejeti dejstvo, da ti ni pomembno, ali bo "povprečna" ali ne. KO ti to ne bo več važno, boš lahko njej samo mamica. Takrat te ne bo več toliko strah, kaj bo, ker ne bo tako zelo pomembno, kaj otrok doseže, pomembna bo njegova sreča in zgolj to. Takrat ti bo res zelo lažje.
Verjamem, da te je strah in verjamem,da je težko, res ti. Vsakega bi bilo. Vendar nimaš dosti izbire. Lahko si izbereš, da nekaj zahtevaš,da je po tvoje in zato trpiš,ali pa izbereš, da je otrok čisto ok tak,kot je, četudi se lahko zgodi, da ni povprečen. Lahko si izbereš,d a te moti, če hoče biti po rokah ali  pa si izbereš, da boš uživala vsakič  z njo v rokah, da boš ljubila vsak stik otroka s tabo. Vedno imaš v življenju veliko izbir. Lahko si izbereš,da boš otroka vseeno naučila,da se bo znal zabavati sam (btw, vsaj polovica vseh otrok se tega ravno tako ne zna)  in ga odložiš pred igračke, kadarkoli je srečen sam s seboj, ko pa začne jokat, ga pa dvigneš, čim je čez 5minut spet zadovljen s seboj, gaspet postaviš nekam, kjer je neka možnost igre in čim se spet dere, ga spet dvigneš - lahko traja mesece dolgo, pa se ne bo naučil, ampak veliko večverjetnosti je, da se bo že precej kmalu, čeprav je zate v vmesnem času naporno obdobje, ampak če se zavestno lotevaš tega, ta reč pogosto uspe. Lahko si izbereš, da popoldne enostvano popokaš ta veliko in gresta na sladoled in k babici na obisk in pustiš ta malo brez težav očetu, četudi se ta ne strinja ali pa si izbereš,d a si žrtev in se jeziš na moža,greš pa nikamor. Lahko si izbereš, da dvigneš moža pokonci, če ne vstane ponoči, lahko pa si žrtev in si izbereš vstajanje, ker se njemu ne ljubi. Lahko si izbereš moževo strategijjo, ki se mi zdi dobra, namreč vzeti vse, kot ok, ker boljše je vzeti dejstvo za dejstvo, pa se ne sekirati že vnaprej kaj bo, če bo, in vzeti sedanjost za čisto ok, lahko pa si izbereš sekiranje, pa gruntaš cele dneve, kakšna krivica se vam je zgodila in kako je to grozno. Vedno imaš možnost izbire, kako gledati na stvari. Po moje pa imaš največji problem, ker si utrujena od imeti majhnega otroka, oz. celo dva, ko je ob tem vendarle utrujena večina žensk, najbrž pa ti tvoj tudi ne pomaga dovolj, od česar bi bila tudi vsaka utrujena. Torej moraš najprej rešiti ta problem. Izberi si raje, da deklicao na terapije in vaje in k zdravnikom vozi mož, kot pa ti. Izberi si raje, da moža pošlješ s ta malo ven na sprehod ali na igrišče, ti pa greš medtem na kavo, kot pa obratno, izberi si raje, da daš oba otroka babicam in gresta oba z možem kam skupaj, da se vmes še čisto sama lepo imata, izberi si raje kakšno pomoč pri pospravljanju ali skrbi za otroke, kot pa da si čisto sama, pa magari plačano pomoč, a ne bi bilo bolje? PO moje je večina reči v izbirah. POskusi od sedaj naprej delat take izbire, pri katerih misliš nase, nase, nase. Ti obljubim, da ti bo lažje. Vsaj malo lažje.


(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 18:37:01   
anajmad
Jst imam doma nedonošenko rojeno v 26.t in te malček razumem,kako je to. Naša ni imela možganskih krvavitev ob rojstvu,toda so pa druge stvari,ki jo zaznamujejo. Prvo leto je bilo idealno. Potem v drugem letu so se začele kazati spremembe.Shodila je pri dobrih 20.mesecih,je izredno hiperaktivna in nima nikoli miru. Dobesedno uveljavlja svojo voljo,da je kar hudo. govori bolj slabo in povem ti,včasih sem prav obupana,kako naj ravnam.Največja mora pa so mi razni dohtarji,ki iz tvojega otroka hočejo narediti čistega bebčka,pa čeprav to ni.
Glej,ne se sekirat. Da bo boljše ne vem v tvoji situaciji. Jst sem se sprijaznila s tem in si govorim,da bo čas prinesel svoje.



_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 21:06:37   
uwaga
Draga mamica! Sama imam deklico z gensko okvaro in kar nekaj težavami. Razumem, da si izčrpana, razdražena... Verjamem, da se na vse kriplje trudiš, da bi čimbolj pomagala deklici. Jaz sem se dolgo spraševala kaj še lahko naredim za svojega otroka.Bila sem utrujena, sitna in zdelo se mi je da me nihče ne razume, da ne vedo kako hudo je, da mi premalo pomagajo in da se sploh ne trudijo. Tudi moj partner se je obnašal kot da je vse o.k. Nekega dne sem ponorela in mu vrgla v obraz da mu je vseeno za punčkine težave, da se trudim on pa stoji ob strani in samo opazuje. Takrat mi je s solznimi očmi odgovoril, da mu ni vseeno saj je njegov otrok in jo ima rad, da pa res ne razume zakaj samo tulim in doprinašam saj si sploh ne upa kaj reči. Če bi se umirila bi mi pa lahko povedal, da sem dobra mama in da naju obe ljubi, vendar ne upa pomagat ker ve da bom rekla da ni naredil prav. Takrat sem se krepko zamislila.                                              Včasih je dobro, da so naši partnerji umirjeni, sploh kadar smo mame prenapete. Mogoče bi se pogovorila s partnerjem in mu povedala, da potrebuješ njegovo pomoč in podporo. Kot so pa že druge RR-ovke svetovale nujno potrebuješ nekaj časa tudi zase, sicer se bo tvoje zdravje porušilo. Kdo bo pa takrat poskrbel za tvoja srčka? Naj ti ne bo nerodno prositi za pomoč. Smo ljudje ne roboti.                                                           Upam, da boste čim prej uredili situacijo, predvsem pa veliko zdravja in ljubezni.

(odgovor članu anajmad)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 21:13:02   
ZmajTolovaj
Otrok je zelo razdražljiv, malo spi, neprestano joka, ne zna se sam igrati, neprestano sili v naročje, plazi se, hodi še ne (ima 14 mesecev).


Vse, kar si napisala, je pogosto tudi pri drugih otrocih, jaz jih poznam vsaj tri, ki potrebujejo pozornost 24 ur na dan, ponoči se n-krat zbudijo in bohnedaj da mame ni v bližini, ker je takoj jok, igra se pa itak nobeden od njih sam. Tudi te mamice so čisto zgarane, očetje pa tako-tako.
Hočem reči to: morda to ni posledica izključno možganske poškodbe, morda gre samo za malo počasnejši motorični razvoj, mogoče bi se stvari odvijale tako, tudi če ne bi bilo poškodb - pusti času čas in sebi dovolj manevrskega prostora, kot so ti že svetovale. Vzemi si čas zase in brez skrbi prepusti vajeti možu. Storiš pač, kolikor je v tvoji moči, drugo pa je ... usoda? Ne vem, kako bi temu rekla.
Srečno!!


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

(odgovor članu anajmad)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
15.8.2008 21:27:14   
sanasan
Mislim, da ti je Gina več kot super napisalauser posted image

tudi sama sem imela ob rojstvu možgansko krvavitev, z mamo sva obe skoraj umrli, mene pa na začetku sploh niso hoteli pokazati očetu. rekli so, da bom zaostala in na vozičku. po več kot letu posebnega 'handlinga' in terapij sem bila praktično 'normalna'. kar ti lahko svetujem je le to, da pač maksimalno delate s punčko, kar so vam svetovali (tudi sama zahtevaj čim več informacij, pomoči, če imaš ti ali kdo od poznanih kje kake veze, izkoristi jih! - skratka poskusi izkoristit vse kar lahko), poskusi najti čim več mnenj, izkušenj zdravnikov in drugih staršev....to ti pišem zato, ker sva z mamo najverjetneje ostali živi prav zaradi vez in poznanstev...prav tako se je to močno poznalo pri mojih terapijah-sicer je to že več kot 30 let nazaj...
moja se je praktično rodila s cr normalno, pa je shodila šele pri 17m, sedaj je pa pred sovrstniki...otroci se na splošno različno razvijajo, nima smisla preveč primerjati...največ kar lahko narediš, je da jo vzpodbujaš in ji pomagaš, da se razvija kot se pač najbolje lahko...z mojo je vse ok, pa mi grejo razna primerjanja blazno na živce, ker se mi zdi, da otroci to čutijo...in tega ne dovolim niti najbližjim...
glede njenega obnašanja in počutja pa morda....če smo mamice napete, živčne, obupane...se to blazno čuti in odseva tudi na otrocih in se potem tudi sami vedejo tako...če sem jaz sitna, postane tudi tamala nemogoča....

tebi in tvoji družinici želim čimveč prijetnih trenutkov!

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
16.8.2008 7:55:09   
Sandra11
Najlepša hvala, zelo ste mi pomagale. Res hvala. Mislim, da res potrebujem več časa zase, to že nekaj časa opažam. Sicer pa pridejo boljši in slabši dnevi. Z možem se velikokrat pogovarjava, povem mu, kaj me moti, kaj bi želela, da bi bilo drugače, kje se mi zdi, da me ne podpira. Želim si, da bi tudi on prevzel aktivnejšo vlogo pri negi najmlajše, kot tudi pri vzgoji na sploh. Ampak mi samo kima in nič ne zna povedat. Imava resen problem, ki se ga ali ne zaveda, ali pa ne zna rešiti. Jaz ne prodrem pod njegovo lupino. Problem je tudi v tem, da izhaja iz precej razbite družine, kjer je oče tiran (bivši alkoholik), mama živi življenje kot da je ni, vzgajala ga je največ babica ... Vem, da iz dobre partnerske zveze izhaja srečna družina, pa pri nas tega ne dosežemo. Meni se ruši svet, ker sama prihajam iz zelo urejene družine, kjer se o vsem odprto pogovarjamo, kjer sta mož in žena povsem enakovredna itd. Življenje gre velikokrat drugo pot. Kdo ve, če bi se bolje razumela z možem, bi verjetno tudi hčerkino ''prizadetost'' bolje prenašala.
Pozdrav vsem, ki ste mi odgovorile in polepšale dan.

(odgovor članu sanasan)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
18.8.2008 14:52:51   
BaNeLa
Popolnoma te razumem....bila sem na istem. V tvojo tolažbo ti lahko rečem, da če pride do poškodbe možgan ob rojstvu (oz. tik pred), ko so možgani že razviti...ima otrok ogromno možnosti, da bo normalen (po kriterijih, ki za ljudi veljajo:))

Moj otrok, je imel (tako izgleda) prirojeno poškodbo možgan in se niso prav razvijali...sprejeti to dejstvo da imaš hudo prizadetega otroka je izredno težko . S situacijo se sprijazniš, sprejmeš nikoli v celoti....

Boriš se sam s seboj, možem, okolico, drugim zdravim otrokom.....komu posvečati več časa, kdo te bolj potrebuje...ipd.

Danes, skoraj po 5 letih, ko se je moj sonček rodil in po 4,5 letih, ko smo izvedeli, da ni vse tako kot mora biti (prvih nekaj mesecev po rojstvu pač ne opaziš da je kaj hudo narobe, če otrok izgleda normalen) je naše živjenje v dokaj normalnih tirnicah....veliko MORAŠ narediti NA SEBI!!! To je predpogoj, da boš normalno funkcionirala, posveti se zdravi hčerki - vzemita si urice zase...določita dan, ko bosta samo vidve skupaj uživali....možu pa predvsem povej kako ti je in kaj čutiš....Moj ni priznal niti sam sebi, da je kaj narobe....danes nisva več skupaj:) Imam pa čudovitega partnerja, ki mu lahko, ko je hudo, ko me zgrabi, vse povem ....

Ja, je težko , ampak kar nas ne ubije nas krepi pravijo:))

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
18.8.2008 16:35:19   
kaya2007
živjo, težko ti kaj svetujem, ker nimam takih izkušenj, vendar pa naj ti povem, da se tudi naša princeska ne zna sama igrati, zahteva pozornost 24 ur na dan, na srečo je ravno začela vsaj malo hoditi (15 mesecev), edino kar je drugače kot pri vas je to, da hvala bogu vsaj spi ponoči. sva pa tudi midva (predvsem jaz, mož je itak v službi) že čisto izčrpana, ne vem kdaj sem nazadnje normalno sedela za mizo in pojedla kosilo, kkašnih babic, ki bi čuvale pa tudi nimamo. nekako si sploh ne predstavljam imeti še enega otroka, ker je že z njo izredno naporno.
upam, da se bo pri vaši punčki izkazalo, da se stanje izboljšuje in da posledice poškodbe ne bodo tako hude...tebi pa svetujem, da si mogoče poiščeš vsaj občasno pomoč (mogoče kakšna varuška) in da si vsaj takrat vzameš malo časa zase!

(odgovor članu BaNeLa)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
19.8.2008 14:08:48   
morje10
Pozdravljena,
vem, da je hudo, toda moraš biti optimistična in močna, predvsem zaradi otrok, pa tudi zase.
Drugi dan po porodu sem ugotovila konvulzije pri user posted image in odpeljali so ga na intenzivno. Popoldne so nama povedali, da je prišlo do možganske krvavitve in ne vedo ne zakaj ter vprašanje, če bodo sploh kdaj vedeli. Krvavitev je bila obsežna in je zajemala levo polovico možgan, niso vedeli, kateri centri so prizadeti.
Sledili so obiski v RA, precej ultrazvokov, hospitalizacija na nevrološkem oddelku pediatrične, redna fizioterapija in delovna terapija.
Sedaj ima naš sonček 20 mesecev in zaenkrat smo zaključili s fizioterapijo in tudi z delovno. Potrebno bo še spremljanje tako s strani nevrologa in RA.
Zavedam se, da je hudo, toda pri tako majhnih otrocih so možgani še tako "plastični", da lahko pričakuješ "čudežne spremembe". Če se spomnim, so nama napovedovali, da je zelo vprašljivo, če bo motorično povsem normalno razvit in še sedaj, čeprav smo zaključili s terapijo, naju opozarjajo, da se lahko kasneje še kaj pokaže.
Ta izkušnja mi je dala veliko optimizma do življenja in vero, da iz slabega lahko nastane dobro.
Ne želim filozofirati, ampak deliti s tabo podobno izkušnjo in ti vliti upanje, da je lahko veliko bolje.
Srečno!

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
1.9.2008 23:07:12   
natasy
draga sandra11.....
sicer sem nova tu ampak čeprav malo pozno pa vseeno.....sem mamica 2 cukrčkov.1 fantek je ob rojstvu utrpel poškodbo možganov na levi strani- oz. krvavitev.se pravi prizadeto ima desno stran telesa in je hemi.sedaj je star 3 leta.če po pravici povem ne bom prav podrobno- razen po želji opisovala kaj vse sem doživela do sedaj,ker so zelo bolece stvari, ki bi jih najraje pozabila, zato se niti ne maram več spuščati v detajle kaj in kako smo vse skozi dali....vglavnem....otrok je star 3 leta, hodi, teka na okoli, je zelo živahen, razume kaj nekdo hoče od njega, govori še bolj malo oz. bolj osnove....ampak upanje ostaja. moj otrok zelo slabo uporablja desno roko- se posebno zapestje, tako da se matra samo z eno roko ce se le da.mu pomagamo da cimbolj vkljucuje tudi desno roko vendar je težko. vsaka stvar rabi svoj čas in vaje, vaje, vaje.....tudi nogica je bila slaba, tako da zdravniki niti niso vedeli kako bo s hojo, vendar se je naš trud obrestoval.otrok je shodil pri 2 letih. sedaj je kar zadovoljiva njegova hoja, ceprav delamo na tem da bo se boljsa- namrec vcasih- ce je utrujen,nogo kar povlece za sabo...ampak zaenkrat so rezultati sijajni, proti rokici seveda.obiskujeva fizio, del. ter. z njim delamo doma in to je najvec kar lahko naredimo...namrec od zdravnikov sem bila deležna tudi izjave da vprasanje kaj bo s tega- kot mojega otroka sploh ratalo, pa da nebo hodil itd....vendar to mi je dalo se vecjo moc in nov zagon naprej ker sem se odločila da se ne dam!!!!!tako da kar pogumno!!!
drugi otrok je bil sedaj star 1 leto in je bil 2 meseca nedonošen, s tem da smo poleg prvega tudi z njim imeli hude zdravstvene težave od odpovedi pljuč 2 krat  prvič pri 5 tednih po rojstvu, drugič pri11,tretjic pri 5 mesecih- drugič so ga oživljali in je bil na umetnih pljučkih 3 tedne....pa še niso morali ugotoviti zakaj je prišlo do tega in se je spet zadeva ponovila. tokrat so le nasli vzrok. bil je cisto na nitki, bil je ves bogi, nebi ti rada opisovala kako grozen je bil videti....kako sem bila jaz obupana, vsa na tleh, saj nisem vedela kaj bo z otrokom- doma pa že imam takega otročka.....groza.... nič pa smo mislili na najboljše in gledali malo bolj pozitivno na vse skupaj pa se je k sreči dobro izteklo- otrok je čisto vredu in je pravi nagajivček. čeprav tisti čas....težko je bilo misliti pozitivno, kajti....zgledalo je vse prej zelo slabo kot dobro.....
tako da veliko potrpljenja, vztrajanja, pozitivnosti, veselja in ljubezni do otroka pa bo!!!glavo po konci in bodi močna!!!so rešitve!   če boš želela kakšen nasvet, tolažbo ali kaj podobnega se lahko obrneš name,ti bom pomagala po svojih najboljših močeh- saj to mamice še posebno rabimo, ko obupamo....da pa o moških ne govorim, ker je tudi naš bil čisto zbegan, in ni hotel dojeti in sprejeti teh dejstev da tako je...ampak saj gre....se trudi, pa čeprav po dobrih 2 letih ko je bilo vse na meni....  veš to so moje izkušnje pri še ne 25 letihuser posted image lp
[

[

(odgovor članu suzanamai)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: možganska poškodba pri novorojenčku
11.11.2008 11:16:20   
bimbko
Pozdravljena! Sem mamica nedonošenčka 28 tedenski. poškodbe je dobil pri transportu. Ostal je brez kisika ima CP. Imeli smo velike težave z njim, vozili smo ga po vseh možnih fizjoterapijah, bioenergetiku, doma sva telovadila z njim. Sedaj je star 3.5 let in septembra sem ga vpisala v vrtec . v vrtecu mi je shodil. vsi terapevti in zdravniki so mi trdila da nebo nikoli hodil. sedaj se vsi čudijo da je shodil in da je 100% hoja. ne živciraj se, bodi mirnih živcev s punčko bo še vse uredu.želim ti vso srečo , ker vem kako je.

(odgovor članu Sandra11)
Neposredna povezava do sporočila: 18
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





To pravilo je moje fante rešilo pred ugrab...
Mama je odkrila, da je pravilo, ki ga je otrokom postavila nekaj let prej, verjetno rešilo njihova življenja.
Pravila in pogoji nagradne igre HiPP: Hval...
Pravila in pogoji nagradne igre HiPP: Hvala mama.




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?