|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   motnje hranjenja v nosečnosti
8.10.2013 11:24:23   
škratek33
Zanima me, če ima katera izkušnje z motnjami hranjenja v nosečnosti?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 10:38:26   
Tippi
Misliš kot boleznsko, anoreksija, bulemija, prenažiranje, itd. ali misliš v smislu nosečniške slabosti?

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 11:16:08   
josephine27
Kaj konkretno te zanima?

_____________________________



(odgovor članu Tippi)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 11:42:15   
LuLu
osebnih izkušenj nimam, ampak zagotovo to ni dobro. Če tudi ne bi bila noseča, slabo vpliva kakršnakoli motnja hranjenja na tvojo psiho in zdravje. V času nosečnosti pa vpliva na dva, tebe in otroka. Tudi kasneje na dojenje, pa spet na psiho, ki jo otroci doživljajo prav tako...
Probaj s kakšnimi terapijami, da se pozdraviš, še preden rodiš. Želim, da ti uspe.

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 11:49:34   
respect

IZVIRNO SPOROČILO: škratek33

Zanima me, če ima katera izkušnje z motnjami hranjenja v nosečnosti?



Odvisno s kakšnimi

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:00:42   
josephine27

IZVIRNO SPOROČILO: LuLu

osebnih izkušenj nimam, ampak zagotovo to ni dobro. Če tudi ne bi bila noseča, slabo vpliva kakršnakoli motnja hranjenja na tvojo psiho in zdravje. V času nosečnosti pa vpliva na dva, tebe in otroka. Tudi kasneje na dojenje, pa spet na psiho, ki jo otroci doživljajo prav tako...
Probaj s kakšnimi terapijami, da se pozdraviš, še preden rodiš. Želim, da ti uspe.



LULU ni tako preprosto. V tako kratkem času se tega ne da pozdravit. Imam izkušnje z motnjo hranjenja ( sicer v mlajših letih, preden sem se ploh odločila imet družino) in vem, da je pot do ozdravitve lahko zelo dolga. Sicer je veliko odvisno od vsake posameznice ampak osebno ne poznam nobene, ki bi šla čez to hitrejeje kot v dveh letih. Nelkatere hodijo na terapije tudi po 10 let pa še vedno ni vse OK. Sem pa v tem času spoznala tudi kakšno mamico z bulimijo, pa eno nosečnico tudi z bulimijo. Fizično je bilo z vsemi otroci vse ok. Psiha in potem skrb za otroka po rojstvu je pa druga zgodba.

_____________________________



(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:12:07   
josephine27
Kar se tiče tistih z anoreksijo, jih pa vsaj v tisti skupini kjer sem bila jaz večina sploh ni imela več menstruacije. Pa ena k smo se skupaj zdravile je tudi po zdravljenju ni več dobila. Skoraj 10 let je že tega in je zdaj zelo hudo, ker nikoli ne bo mama. Baje je to med tistimi z anoreksijo kar pogosto. ampak tako pač je. Ta bolezen ti veliko vzame. Ljudje, ki nikoli niso imeli te motnje pa itak ne razumejo.

_____________________________



(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:27:18   
Ssana
Sama si ne predstavljam, kako je živeti s tem in kaj dejansko ob tem doživljaš. Pri motnjah hranjenja ne gre le za odvračanje hrane, zato so razni komentarji na zgledu: ''vse za otroka'' skrajno neprimerni. Pri motnji gre predvsem za globoke duševne in čustvene težave, katerih ne moramo rešiti čez noč, niti v mesecih..razne terapije.. bullshit. Glede na to, da do motenj pride iz večih razlogov, ki nastanejo na podlagi dolgotrajnih procesov..mislim, da so razna obsojanja odveč. Ne gre se le za moralno vprašanje, kaj je dobro za otroka. Gre se za veliko trpljenje, ki ga žal, večina ljudi pač ne razume.

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:28:49   
Ssana
In ja, preden pade kakšen komentar, da nihče ni obsojal etc..
Vem :) Samo pravim ..

(odgovor članu Ssana)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:34:52   
LuLu
IZVIRNO SPOROČILO: josephine27

LULU ni tako preprosto. V tako kratkem času se tega ne da pozdravit.


Niti slučajno nisem napisala ali mislila, da se da to čez noč rešit. Mogoče sem se nerodno izrazila, da se reši tega pred nosečnostjo user posted image  bolj bi bilo pravilno, da začne z zdravljenjem čimprej.

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 12:55:07   
josephine27

IZVIRNO SPOROČILO: LuLu

IZVIRNO SPOROČILO: josephine27

LULU ni tako preprosto. V tako kratkem času se tega ne da pozdravit.


Niti slučajno nisem napisala ali mislila, da se da to čez noč rešit. Mogoče sem se nerodno izrazila, da se reši tega pred nosečnostjo user posted image  bolj bi bilo pravilno, da začne z zdravljenjem čimprej.


To vsekakor priporočam tudi jaz. Čeprav ni nič kaj konkretno napisano in se mogoče že zrdavi.

_____________________________



(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 14:47:54   
škratek33
Sama imam težave s tem in verjemite, da sem jih v vseh teh letih ( 20 let ) poskušala rešiti na vse možne načine. Ampak ni nikoli konec , včasih je boljše včasih slabše. Seveda delaš vse, da bi svojemu malemu zagotovil vse dobro, ampak žal ne gre vedno. Ne delam tega zanalašč in če nekdo ni v tem tega ne more razumeti. Zato me tudi zanima če ima katera težave s tem v nosečnosti in kako se spopada s tem. Sama imam pestro zgodovino anoreksije in bulimije, v nosečnosti pa imam probleme zaradi nehotenega bruhanja ( sem v 26.tednu ), ki me velikokrat pripelje do tega, da se nazadnje prepustim bulimiji, konkretno, se nažrem in potem gre itak ven. Včasih, ko ne zmorem več, pa po cele dneve stradam, zato da mi ni treba bruhat. V bistvu se nisem zmožna normalno prehranjevat. Bruham tako ali drugače, če pojem normalen obrok ali pa ogromne količine. Nekako sem začela izkoriščat svojo neprestano slabost, vendar tega nočem.

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 14:56:41   
LuLu
kako si pa se probala rešiti tega v zadnjih 20 letih?
kakšno zdravljenje, zdravila, terapije,... si imela?

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 15:11:13   
škratek33
Najprej psiholog, kot najstnica, potem sem pristala v bolnici zaradi anoreksije, kmalu se je po zdravljenju pojavila bulimija, potem pa sem bila pri raznoraznih psihologih, v skupinah za samopomoč, vsakič nekaj drugega. Nikoli pa se motnje hranjenja nisem dokončno rešila. Včasih je bolj izražena, včasih manj, kot da bi se vse skupaj usidralo vame.

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 16:06:41   
LuLu
Če te ta moja radovednost moti, ne rabiš odgovarjat user posted image
čeprav bodo druge lažje pomagale, če bodo več vedele...

še nekaj me zanima... kakšni načini zdravljenja še ostanejo, ti jih ponujajo, si želiš, nisi sprobala, pa imaš namen...

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 16:07:10   
ronja
Škratek, v neki brošuri o motnjah hranjenja sem brala, da naj bi velikokrat bulimija izzvenela med nosečnostjo ali po porodu - da začnejo ženske lažje sprejemat svoje telo, če je bilo možno tako naredit tako čudovito bitje in svojo psiho, ker se znajdejo v novi vlogi - mame. Nekatere to gotovo še bolj podre, vendar ti bi mogoče pomagalo, če gledaš nase tako: tvoje telo dela mali čucež in ti boš krasna mamica! Vem, da to ne bo pozdravilo bulimije, vendar pa ti mogoče lahko pomaga pri sprejemanju sebe...

Kar se tiče izkoriščanja slabosti, pa ne vem - po svoje je zelo podobno kot pri zdravih, ki nam je bilo ves čas nosečnosti slabo - pač poizkusimo vse taktike: jest malo, pa skoz, jest veliko, jest nič... Ko enkrat ugotoviš, da v vsakem primeru bruhaš, pa ješ normalno, če kaj not ostane. V 1. nosečnosti sem toliko bruhala, da bi pristala na infuziji, če ne bi delala točno tega, kar si delala ti: da sem jedla več - ker potem je vsaj nekaj ostalo not... Bruhala sem v vsakem primeru (nenamerno), če sem pojedla veliko, je nekaj ostalo meni, sicer pa je šlo vse ven... Dokler sem jedla normalno, pa sem hujšala (preveč, nimam toliko zaloge).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 16:26:10   
škratek33
Ronja, hvala za spodbudne besede. Mogoče je pri meni res problem le ta slabost, ampak moje požrtije, ko pridejo, so res ogromne, konkretno, naenkrat pojem toliko kot en moški v celem dnevu, to pa ni normalno. To je tako kot prej, ko sem se močno borila z bulimijo. Glede mojega telesa pa je tako. Rada imam svoj trebušček in seveda še bolj škratka ki je v njem, nekako pa se ne morem sprijaznit s tem, da bi se redila. Itak hujšam, drugače ne gre, zaradi bruhanja, ampak, če pomislim, mi je včasih to še všeč ( da se ne redim ). Skrbi me to vdajanje prenažiranju, ko se ne morem ustavit, ko mi nekaj v glavi reče, lahko požreš karkoli želiš itak bo šlo samo od sebe ven. In ne morem se ustavit v dneh, ko nič ne jem. Ni mi treba bruhat, sproščena sem, z veliko več energije kot v dnevih ko jem. Zmešnjava. Tolaži me to, da je z malim do zdaj vse ok, ne morem pa se znebiti skrbi, da mu s tem povzročam karkoli slabega. Težko je razložiti vse skupaj.
LuLu, ostane mi samo še zdravljenje na enoti za motnje hranjenja, kar pa ne pride v poštev, zdaj pa sploh ne, ko bom imela user posted image . Mogoče bo res, ko bom dobila v roke svojega škratka, vse izginilo v pozabo ali pa ostalo na tisti minimalni stopnji. Motnje hranjenja se namreč težko dokončno pozdraviš.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 16:48:33   
ronja
Rada imam svoj trebušček in seveda še bolj škratka ki je v njem, nekako pa se ne morem sprijaznit s tem, da bi se redila.

Mogoče boš lažje gledala na spremenjeno postavo, če si boš rekla, da otroček raste. In če boš dojila, bodo zaloge tudi šle. Ni treba, da se zrediš za 30 kil, seveda, ampak v normalnih mehah pa je to narava naredila za potem, ko dojiš, ker takrat res težko poješ toliko, da ne bi hujšala - čeprav poješ več kot 2 odrasla moška (vsaj moje izkušnje so take, smo pa različni, vem).

Skrbi me to vdajanje prenažiranju, ko se ne morem ustavit, ko mi nekaj v glavi reče, lahko požreš karkoli želiš itak bo šlo samo od sebe ven.

Ja, to pa gotovo ni najbolj ok. Kadar se dobiš s to mislijo, se ustavi. Enostavno, če ti jo uspe ulovit (pa bodi pozorna nanjo), takrat z naslednjim grižljajem počakaj. In potem si naštimaj toliko, kot se ti zdi ok, da poješ. Tako kot si recimo sladkornice morajo vse tehtat in računat, lahko podobno narediš ti, samo da ni tako rigorozno in da lahko zbiraš širši spekter hrane. Si rečeš: evo, tole bo dovolj za zajtrk. Tisto poješ, potem pa če si še lačna, počakaš 5 minut, spiješ sadni čaj in se iskreno vprašaš: sem res še lačna, ali bi rada samo eno drugo praznino drugega napolnila ali preusmerila pozornost od skrbi,...?

Vem, da ni isto, ampak mogoče ti pomaga, ker je podoben sistem: sama sem veliko bolj lačna, kadar študiram kaj, preden "padem not", ker se mi ne da, pa si potem telo zmisli raznorazne bedarije, kaj vse je treba, da ne bi bilo treba sedet pri miru in delat. Kadilci rabijo cigaret, ko se skregajo s šefom, kadar rabijo pavzo, itd... telo se nauči in pošlje impulz, ki mu da to, kar rabi: pavzo, mir, karkoli. Možgani so zviti in nadomestno vedenje staro precej več kot ljudje...

Kadar nič ne ješ, se spomni na malega in si reči: ej, moj škratek je lačen, danes ni še nič jedel! moram ga nahranit. In kot bi nahranila dete, nahrani sebe, da dobi on hrano. Razumem, da ti ni za jest, če ti ni slabo, kadar ne ješ. Pri meni je trajalo, da sem ugotovila, da v nosečnostih ne postanem normalno lačna, ampak mi postane samo še bolj slabo. In da moram jest takrat, kdar mi rata še bolj slabo. Najprej sem mislila, da kadar ti je ful slabo, najboljše da ne ješ kaj dosti... Pa mi je bilo potem samo vedno bolj slabo... V nosečnosti je vse obrnjeno:D.

Lepi si na koledar škratke za vsak obrok in poizkusi, da bi vsak dan bili vsaj 4je škratki:). Potem tudi ne boš toooliko pojedla. In si naštimaj, koliko misliš, da bi bilo prav pojest (lahko ti tu pomaga še kdo drug, če so ti zaradi bolezni normalne količine nejasne - baje naj bi se zdelo puncam dostikrat ena mala reč ogromno) in tisto pojej, če hočeš več, se ustavi, ko se zalotiš in počakaj 5 minut in ta čas božaj trebušček in misli na škratka. "Evo, škratka sem nahranila. Če bom žrla še več, bom bruhala in škrat ne bo dobil vseh hranil" (saj si kar vzamejo, boš prej ti čisto švoh, preden se bo njemu kaj poznalo, ampak ti bo pomagalo, če si boš tako rekla - ker zanje smo pripravljene naredit mal več kot zase;).

Vso srečo! Poznam nekaj punc z različnimi motnjami hranjenja in vem, da to ni enostavna bolezen, kjer bi vzel tableto, pa bi bilo ok, zato ne bi rada pametovala, bi ti pa rada kako pomagala. Kako so se ženske s tem spopadle, je različno. Ene so doživele kak aha in je bilo to to, ene se še borijo, ene so samo počasi s samodisciplino spet začele jest...

Malo ti lahko pomagajo mali triki, največ pa občutek, da si taka kot si, čisto dovolj dobra, kar je očitno, glede na to, da si te je nekdo zelo fajn izbral za mamo svojih otrok, ne?
Vso srečo!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 18:27:41   
škratek33
Hvala ti za to user posted image V vsej zaskrbljenosti, sovraštvu same sebe, žalosti,... sem pozabila na najbolj preproste načine, ki so mi že pomagali k bolj normalnemu življenju. Res ti hvala, da si me spomnila na to in mi dala ideje kako naprej. Vsekakor se jih bom držala.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
10.10.2013 23:38:44   
josephine27
Škratek33 moj nasvet bo malo drugačen. Poišči si podporo, partnerja al pa prijateljice. Na podporomo mislim predvsem v tem, da se lahko z njim odkrito pogovarjaš, da te zna spravit v dobro voljo in da se na splošno ob njem dobro počutiš. Ne mislim s tem nekoga, ki bo s tabo razglabljal o tvoji bolezni in ti pomagal pri tem ampak nekoga s katerim boš lahko pozabila na to, da jo imaš. Lahko gresta s prijateljico napr. v trgovino gledat oblačilca na dojenčke, al pa na sprehod v naravo,...Preživi veliko časa v družbi in zunaj in čim manj sama med štirimi stenami. Sploh nedelje zanjo bit zelo kritične. No vsaj pri meni so bile. Zato je včasih pametno naredi plane kaj boš počel v nedeljo naprej.
Skratka skušaj se osredotočiti na tiste lepe, male pozitivne stvari, ki se ti dogajajo ( pričakuješ svoje malo dete) in ne na svoje rituale s hrano. Hrana je zgolj en majčken del tvojega življenja in ko enkrat vse tvoje življenje na "pravem" mestu takrat se bo tudi tvoje prehranjevanje postavilo na pravo mesto samo od sebe. Nekje globoko globoko v sebi pa itak vsi vemo, kaj je tisto kar ni ok, montnja je zgolj alarm ki nas na to opozarja. Sicer pa sem prepričana da to tudi sama že veš.

Veliko sreče s tvojim malim škratkom.

_____________________________



(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
11.10.2013 8:25:29   
škratek33
Hvala user posted image Verjemi, da imam podporo in to veliko, predvsem od partnerja. Sigurno pa name vpliva tudi to, da sem doma na bolniški in ne upam niti v trgovino, ker se bojim, da bo naokoli prišla komisija. Ne živim v mestu, ampak zelo na samem, zato sem odvisna od obiskov, ki so redki ( službe, otroci,... ). Ko imam kakšen pregled pa vedno izkoristim in koga obiščem. Imam dovoljenje za sprehode in sem veliko v naravi, razen če dežuje, potem sem sama med štirimi stenami. Nedelje pa izkoristim, vedno se kam odpraviva, seveda pa me vedno skrbi, da bi me kdo iskal. Če bi bilo le možno ne bi bila na bolniški, ampak v službi kakršno imam ne morem funkcionirati s svojimi slabostmi, bruhanjem in bolečinami v ledvicah.

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
11.10.2013 12:42:09   
josephine27
IZVIRNO SPOROČILO: škratek33

Hvala user posted image Verjemi, da imam podporo in to veliko, predvsem od partnerja. Sigurno pa name vpliva tudi to, da sem doma na bolniški in ne upam niti v trgovino, ker se bojim, da bo naokoli prišla komisija. Ne živim v mestu, ampak zelo na samem, zato sem odvisna od obiskov, ki so redki ( službe, otroci,... ). Ko imam kakšen pregled pa vedno izkoristim in koga obiščem. Imam dovoljenje za sprehode in sem veliko v naravi, razen če dežuje, potem sem sama med štirimi stenami. Nedelje pa izkoristim, vedno se kam odpraviva, seveda pa me vedno skrbi, da bi me kdo iskal. Če bi bilo le možno ne bi bila na bolniški, ampak v službi kakršno imam ne morem funkcionirati s svojimi slabostmi, bruhanjem in bolečinami v ledvicah.


Ja to čepenje doma zna res poslabšat zadevo. Kakšen hobi, če ga še nimaš ne bi bil odveč. Sicer pa zgolj informativno. Tudi če je dež lahko greš ven. Včasih je še lepše samo pimerno se moreš obleči in obuti. Jaz sem v času okrevanja hodila ven čisto vsak dan, v dežju in snegu, v vseh mogočih pogojih. Tako je pač zahteval program. Pa nisem v tistem času nikoli zbolela. Zdaj mi pa nonstop neki curi iz nosauser posted image . Tako, da če si težko noter, se kar toplo obleči, pa škornje, palerino, dežnik... v hosti te itak nihče ne vidi tud če si oblečen kot medved. Narava ima pa itak vedno svoj poseben čar, ker niti dva dneva nista popolnoma enaka.

< Sporočilo je popravil josephine27 -- 11.10.2013 12:52:40 >


_____________________________



(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
11.10.2013 15:34:21   
škratek33
Ja, saj v dežju grem vseeno ven, samo nisem pa toliko ven, kot če je lepo vreme. Ponavadi se mi ob slabem vremenu še pritisk zniža in sem čisto zafrustrirana. Nekako nimam volje do ničesar. če pa je lepo vreme je vse bolj pozitivno. Tudi hobije imam, še preveč user posted image . Ne znam razložiti kaj se dogaja v moji glavi, ko imam trenutke z mh, kot da ne bi bila jaz user posted image

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
11.10.2013 23:00:15   
JozicaH
Škratica, da še jaz povem svoje izkušnje... Tudi jaz sem živela več kot 16 let v primežu anoreksije/bulimije/ortoreksije, ene take hude kombinacije vsega, včasih bolj včasih manj intenzivne. popolnoma te razumem. Resnično. In tudi jaz sem poskusila sto in eno stvar, da bi bilo bolje, a ni bilo, pa spet razočaranje in je bilo le še huje. Potem mi je prijateljica našla enega terapevta (v bistvu svojega terapevta, pri katerem je bila zaradi zdravljenja od odnosov in ker je bila hči alkoholika), ki se sicer ukvarja z alkoholiki, ampak odvisnost je odvisnost in sva začela. Veliko sem delala na sebi, gnal me je v hribe vsak vikend, dosti sva debatirala o preteklosti, o mojih reakcijah zdaj, takrat, o mojih doživljanjih... Kakorkoli, kar ti želim povedati je, da bi bilo res fino, da greš ven. Pa se sprehajaj magari po ulici gor in dol, da te bojo tisti ki bi te iskali zaradi bolniške, našli. ALi pa telovadi. Jaz sem se po telovadbi redkokdaj prenajedla, ker se mi je zdelo "škoda". Telovadi seveda mesecem nosečnosti primerno. To bo koristilo obema, predvsem pa tudi tebi pri porodu :) In najdi si kak hobi, ki te "odnese" v neko meditativno stanje, zame je to risanje, ustvarjanje. Poskusi. Saj ni nujno, da znaš risati. Riši, barvaj, kvačkaj, štrikaj... nekaj ustvarjalnega. Da si rečeš potem... madonca, kok fino, da imaš kaj pokazati. To je super za samozavest, ki nam jo primanjkuje. Vsekakor pa veliko delaj na tem, da se sprejemaš, tako kot si in da te tudi drugi sprejemajo tako, kot si. Ne glede na kilograme. Meni je bilo to eno pomemnejših odkritij. Ko sem to dojela, je bilo lažje. Veliko lažje. In sem skozi nosečnost (že skoraj rešena primeža tega obdobja) pridobila zelo veliko kilogramov, na nekaj plusa od mojega (sicer rahlo nerealnega) ideala, ki sem jih pridobila tekom rehabilitacije zaradi normalnega hranjenja, ko je bilo telesu to ful čudno in je delal zaloge kot norc. In sem se nekako skozi teh mojih 30 kg plusa nekako sprejela, čeprav mi ni bilo prijetno. A to mi je pomagalo. Zdaj spet zdravo izgubljam vse te kilograme, dete je staro leto in pol, bruham zelooooo redko, kolikor se le da sem fizično aktivna, predvsem se pa trudim izkoristit vsak dan čimbolj. ...pa vem, da vse to bereš z grenkim priokusom. Vem, ker sem jaz tudi. Z mislijo, da bi le uspelo tudi meni. A ko fokus prestaviš v življenje samo, v svoje druge aktivnosti, tudi v škrata, potem bulimija enostavno izzveni, odide, ker nima več nobene pozornosti. Upam, da si razumela. Če želiš, se mi lahko javiš na ZS. Pa veliko lepih dni :) Drži se, nisi sama in vedi, da te ima rado veliko več ljudi, kot si sploh lahko predstavljaš.

...sem šla zdaj brat vse komentarje, tudi tvoje, tako da ... si na dobri poti, zrak, sprehodi delajo čudeže. Hobijev se kar drži. In vsekakor se pridružujem Ronjinem nasvetu o škratkovih obrokih čez dan. Res jih potrebuje. Tudi ti jih potrebuješ. Škratek bo vzel iz tvojih rezerv, ti pa boš slabela. Kar pa ni ok. Jej. kar se ti zdi sprejemljivo. Zelenjavo, sadje, pa bo tudi ok. Super. No, ne bom več filozofirala. Kot so že napisale, s Škratkom bo vse ok, ko pa bo enkrat s tabo v tvojem naročju, pa bodi pozorna, ali te izpopolnjuje, ali pa le opažaš kake znake poporodne depresije, ki je dokaj pogost pojav pro nosečnicah z motnjami hranjenja. Nočem te strašit, ampak ... saj razumeš, zakaj ti to pišem. Čeprav glede na tvoje nežne besede o škratku, te bo izpopolnil, tako kot je moje detece mene in šele s tem, ko sem postala mama, se počutim "popolna" :)

< Sporočilo je popravil JozicaH -- 11.10.2013 23:10:26 >

(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: motnje hranjenja v nosečnosti
11.10.2013 23:06:49   
josephine27
Škratek to te popolnoma razumem. Jaz sem se ponavadi šele na sred rituala zavedla kaj sploh počnem, kot da bi prej spala, pa me je potem eden na sredi zbudil. Skratka ni se mi sanjalo zakaj to počnem kar počnem. Tudi ta nihanja glede počutja slabo in lepo vreme so mi znana. V bistvu, ko zdaj gledam svoje življenje za nazaj vidim, da sem tkarat poznala le dva huda ekstrema. Na tvojem mestu bi še vedno poskušala tudi s strokovno pomočjo. Če sem iskrena mislim, da se ta motnja sama od sebe nikoli ne more dokončno pozdravit.

_____________________________



(odgovor članu škratek33)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Noseča pozimi - Vodnik za preživetje
Zimska nosečnost ima svoje prednosti in slabosti pred poletno nosečnostjo. Kako čim lažje preživeti nosečnost pozimi, pr...
Porod: Rutinski posegi med porodom so lahk...
photo
Doula Špela Peternel je za portal Ringaraja spregovorila o tem, zakaj so povsem rutinski posegi med porodom lahko nevarn...




Očka, aktiviraj se!
Admin

Kakšno je vaše mnenje o medijski kampaniji "Očka, aktiviraj se".

Prvič slišim zanjo. (82%)

Ne bo bistveno pripomogla k spremembam v družini. (2%)

Pozdravljam njeno namero. (8%)

Zdi se mi fantastična (4%)

Ne bi se smela končati. (4%)


Število vseh glasov: 131

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!