Bina01
|
Se čisto strinjam z Roberto:bravo:
Ne razumem zakaj bi mogla doma čepeti in upati, da bo nekoč, enkrat, verjetno pa bolje. Zakaj bi mogla ti njega bodriti in mu biti stalno v oporo in razumeti, zakaj cele dneve in noči samo dela?:zmeden::zmeden::zmeden::zmeden: Kdaj ima on čas tebe razumeti, ti biti v oporo in v pomoč pri vzgoji otrok? kaj pa tvoja služba?!
Vsi starši delamo za družino, ampak imeti moramo zanjo tudi čas. Kaj ti pomaga denar, če ga ne moreš zapraviti za skupni čas. Lepa hiša ni nujno srečna hiša.
Moj partner je šofer in vem kako je, če ga cel teden ni doma, jaz pa sem sama z dvema otrokoma. Njegov poklic sem sprejela, še preden sva imela prvega otroka. Zato se ne pritožujem.
Najina situacija je takšna. Še pred otrokom sem vedela kakšno službo ima in takrat sem se tudi odločila, da bom jaz tista, ki se bo odpovedala veliki karieri in skrbela za dom. S svojo odločitvijo sem še danes zelo zadovoljna. So pa partnerju ponudili službo šoferja, ki bi bila veliko bolje plačana, vendar pa bi bil veliko manj doma (mogoče samo kakšen vikend v mesecu, plača pa bi bila vsaj 150% višja). Pogovorila sva se in sem izrazila mnenje, da imam raje manj denarja in njega več doma. NE ŽELIM, DA GA OTROKA KLIČETA STRIC! :)-
Tudi on sam si želi biti čim več časa z otrokoma, zato je ponujeno službo zavrnil. Zdaj je njegov urnik takšen: od doma gre ob 10 zjutraj in se vrne drugi dan ob 7.zvečer. Takoj ko stopi skozi vrata, gre najprej k otrokoma. Vmes ko previja :duda:, se pogovarja s starejši. Ko gre starejši v posteljo (gre pred :duda:), ga gre pokrit in luč ugasnit. Nato pa se še z malo :duda: ukvarja. Kadar sem jaz tako utrujena od napornega dne, si stisnem mleko v flaško in v sekundi zaspim. Takrat pa on vzame našo malo :duda: , jo nahrani in uspava. Zjutraj pa vstane in starejšega pelje v šolo in nato spet znova.Včasih pa ga sploh ne vidimo cel teden (še dobro, da je to bolj redko) Skratka, oba sva postavila družino v ospredje in je najina prioriteta. Vikendi pa so naš skupni čas OBVEZNO. Pa naše finančno stanje ni ravno visoko. Imamo, da normalno preživimo.
Mu pa v službi niso hoteli odobriti očetovskega dopusta, pa se je pogovoril in rekel, da če ga lahko ima direktor in šef, ga ima tudi on lahko. Saj njegovi otroci potrebujejo ravno toliko skrbi in nege kot direktorjevi. Pa mu je uspelo, brez večjih težav.
Vem, da so nekatere službe, ki terjajo skoraj nemogoče urnike. Prepričana pa sem, da ko starši stopijo skozi vrata, lahko zunaj pustijo službo, ne pa da dirjajo direktno v delovno sobo za računalnik.
Moj starejši sin, ne ve katero igračo mu je kdo kupil in kdaj. Točno pa ve, kam vse ga je ati odpeljal na izlet. Točno ve, kaj sta se pogovarjala in kaj sta skupaj naredila. Ni lepšega kot to, ko smo skupaj delali iz papirja akvarij.
Največ vredni pa so njuni moški dnevi. Zjutraj se napravita in odpotujeta. Zvečer se vrneta umazana, lačna, utrujena in zelo nasmejana in sproščena.
Ob moških, ki ne znajo odstopiti od dela, pa bolj mislim, da se družini izogibajo, ker ne vejo točno kaj naj z njo počnejo. Veliko lažje je biti cel dan in celo noč v službi z mislijo, da tako delajo za družino kot pa uspavati otroka ali z njim preživeti nekaj časa. Pa ne mislim, da nočejo, bolj sem mnenja, da sploh ne vejo kako in kaj in so bolj zmedeni.
Tudi midva sva imela začetne težave. 101 izgovor je našel, da mu ni bilo treba previjati, hraniti, uspavati. Pa sem ga nekajkrat kar samega pustila doma. Pa se je zelo kmalu naučil. Pa še zelo ponosen je bil sam nase, da mu je uspelo malo štruco pomiriti in uspavati.
Joj, sem se razpisala. Ampak sem ravno še od kolegice,ki ima podobem problem, čisto razkurjena.:zmeden2::zmeden2:
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
