Anonimen
|
Pozdravljena draga Zasavka!
Veš, te stvari so dvorezen meč. Po eni strani je fino, da maš streho nad glavo, pa lahko kaj prišparaš, po drugi se moraš pa kar malo podrediti. Midva sva skupaj 7 let in to poletje je bilo dve leti odkar sva na svojem. V podnajemniškem stanovanju.
Prej sva bila pri mojih starših, ker je pač stanpvanje dovolj veliko, imela sem svojo sobo, imela sva dovolj zasebnosti, nihče ni pri nama v sobi "visel", vedno sta oba, mami in ati potrkala, skratka, nič nama ni manjkalo. Pa vendar, moja mami rada kuha, ne rada pa pospravlja. To pomeni vsak dan gora posode, ker nobene, ampak res nobene stvari za sabo ne pospravi. Olje pustii na pultu, moko, vse kar vzame, pusti na pultu ali na mizi, kar odprto. In potem sem vedno jaz za njo pospravljala. Pa veš kako je to, pospraviš, čez pol ure je tako kot je bilo, razmetano do amena.
Poleg tega, sem ji mogla biti vedno na razpolago za kaj iz hladilnika prinest, kaj iz shrambe, kaj na hitro pospravit, pa čeprav sem bla v svoji sobi in kaj počela, gledala TV, brala,... To je seveda vodilo k "hudim" prepirom. Res, kregali sva se vsak dan. Ona je zelo živčna, jaz potem tudi, in to nikakor ni šlo.
In potem sva zvedela, da mamina sestrična oddaja stanovanje, in sva se na hitro odločila, da se preseliva. Pravzaprav naju je zato navdušila mami, obljubila nama je vso pomoč, če ne bova zmogla. Kajti bil je velik problem: oba sva bila takrat nrez službe! Si zamisliš? Pa sva vseeno šla. In do sedaj se je že vse uredilo. Fant ima službo s solidno plačo, jaz delam trenutno preko javnih del, kar pomeni, da bom spet kamlu brez službe, pa nama nič ne manjka. Stanovanje je bilo delno opremljeno, kuhinja, omare v dnevni, omar4 v spalnici,.. Kupila sva le hladinik, pralni stroj, letos sedežno,... In ni mi niti malo žal! Res je, da ne moreva nič prihraniti, da doma ne bi imela takih stroškov, vendar sva na svojem! In tega nič ne more nadomestiti. zelo dobro se razumeva in tudi z mojo mamico, ki je res zlata, saj brez njene pomoči ne bi zmogla.
Kar ti hočem povedati je to, da je včasih boljše biti na svojem in malo potrpeti, kot pa živeti s starši. Midva sva se tudi odločila za otročka in bova spet začela delati na tem (Ne dolgo nazaj sem mela ss), in mi je prijateljica predlčagala, da bi se midva z otročkom potem preselila nazaj k nam, oz, da bi dali stanovanje na pol (ker imamo dva skupaj). tako bi lahko kaj prihranila, pa mamico bi imela takoj zraven,.. Pa sem rekla: "Niti slučajno!" Bi bila spet na istem, ker bi imeli vhod čisto ena zraven druge, stanovanje bi bilo pa zelo majnho, saj bi vsak imel le enosobno. Sedaj sva na 48 kvadratih, uživava in se imava lepo in tega ne bi zamenjala!
Zato ti predlagam, da če se le da, gresta na svoje. Ker je zelo težko živeti pri svojih starših, da bi pa mogla živeti pri njegovih, si pa ne morem zamisliti!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
On ne bo nikoli samostojen. In to mi gre na živce. Svak naju fehta, da zatežimo, da tast proda hišo, in da vsakemu nekaj da, pa da se vsak po svoje znajde. Moj mož je proti temu. 
na glavi. Pa ne taščo ampak svakinjo ki dela vse
, če pa nimata stanovanja niti denarja, da bi šla na svoje?
