Win1
|
Najprej naj vam povem , da sem postal ponosen očka v drugo. Dobili smo Anžeta . Vendar gre vsa zasluga moji ženički, ker je res svetovna. V petek 11.1 2008, sem kot ničkolikokrat prej zjutraj poljubčkal pikico Kajo in ženičko Katrin, ter odpeketal v službo. Na delu pogledujem na telefon, če se doma že kaj dogaja. Pa nič, pa še kar nič. No sem si mislil pa saj ne bo danes  . Nakar zazvoni telefon in ženička pravi; ej saj ni nič ampak na hlačkah je nekaj čudnega. Seveda jaz ne bi bil jaz, če nebi začel, pa pejva, pa se pokazat, pa domov še vedno lahk greva.... Končno nam jo je uspelo pregovorit, da bi bilo dobro če gre v porodnišnico, tam to najbolje vedo. Aja, da ne pozabim, zasluge za pregovoritev ima seveda moja draga svakinja. Hvala wahoo. In tako smo se srečali pred porodnišnico ( na zdaj pa barve neznam spremenit ). Tam pa je bilo treba še prižgat cigaret, potem pa počasi v sprejemno. Ctg, pregled, naenkrat pa vrečke z oblekami. Kaj a kar rodit gremo? Seveda njo odpeljejo na oddelek jaz pa prav počasi. Še bundo dol, pa denarnico v žep, pa ključe od avta. Seveda sem mislil koliko časa imam. Pa naj vidijo drugi, kako nisem paničen. Seveda je bila to le farsa, v meni pa se je vse treslo. Sestri, katera je prišla pome, je prekipelo in začela preganjat; dajmo, dajmo bo rodila brez vas. Me pelje v očkovo sobo, se zleknem vzamem revijo, da bom bral, seveda saj imam čas. Hja pa ga ni bilo, dve strani pa gremo v porodno. Že ležimo in že dihamo. Pa pride babica Karmen, se zasmeji nas malo spravi v dobro voljo, pove kakšen vic.... Potem pa doktor predre plodovnico, voda odteče še trije popadki, žena pa noge skup. Potem je bila potrebna asistenca. Jaz potiskam glavo na prsi in vlečem za en kolen, babica Karmen za drug kolen, babica Jelena ( bila prisotna tudi pri prvem porodu) pa pritiska. In glej ga zlomka, en vdih in pritisk, pa je glavica zunaj, sledi še en vdih in pritisk in Anže se je rodil. Vse skupaj, od prihoda v porodnišnico, je trajalo uro in petnajst minut. Hja zdaj pa slikaj..., le kako roke se mi tresejo, solze sreče silijo na oči. Komaj sem kaj spravil iz sebe. Petnajst minut po porodu, pa mami pravi, naroči mi pizzo, prinesi kavo in prižgi mi cigaret. Svetovno a ne.
Draga mami Katrin, hvala ti za dva prečudovita otroka, katera bova vzagajala skupaj in verjamem da zvezdica sreče, katera sije na nas ne bo nikdar ugasnila. Želim ti, da prideta z Anžetom čim prej domov, da se bomo cartali in uživali.
Hvala babici Karmen, babici Jeleni ter vsem osebju ljubljanske porodnišnice, kateri ste bili z nami v teh najlepših trenutkih.
Hvala draga svakinja, ker brez tebe bi verjetno rodili kar doma. Hvala tudi babici in dediju, da sta pazila na Kajo in seveda name. ( da se ga nisem preveč napil ).
Slikice pa sledijo.....
Zdaj pa vsem srečno in na zdravje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ti pa pocartaj hčerkico, sinčka in mamico
. 
Čestitke 
