Jelen in zajec sta se pogovarjala v gozdu pod košatim drevesom. Jelen je govoril prav tiho, poslušal in se oziral na vse strani, zajec pa je govoril na ves glas, kot bi se nikogar ne bal. »Čuj!« reče jelen zajcu. »Ali ne slišiš, da nekdo prihaja?«

Zajec se mu smeji in pravi: »Tudi jaz dobro slišim in poznam pse bolje kot ti; ali v tako velikem gozdu se psov ne bojim.«

Jelen je dobro slišal, da se psi bolj in bolj približujejo in je na vrat na nos naglo zbežal v drugo stran.

Zajec se mu je smejal na vse grlo, češ da je tako boječ. Toda glej! Psi so že tukaj, obkolijo zajca od vseh strani, ga ulove in zadavijo.

Preden pa je zajec izdihnil, je pomislil, kako pametno bi bilo, ko bi bil z jelenom pete odnesel.