
Vrabci in krokar

Burja brije in sneg pokriva zemljo. To pa ne straši črnega in po¬gumnega krokarja, ki se dosti ne zmeni za ledeno zimsko sapo, tem¬več veselo leta v višavah in se nazadnje spusti na kaščo, polno žita. Tu začne brskati po žitu in skrbeti za svoj prazen želodec.
Kar pride v kaščo hišni gospodar. Krokar ga zagleda, a se ga ne ustraši, temveč se mu prične prilizovati, rekoč: »Kaj ne, da sem ti storil veliko dobroto? Glej, iz kašče sem pregnal predrzne vrabce, ki bi ti mnogo žita pozobali in raztrosili.«
»Res je, da si pregnal vrabce,« mu je odgovoril gospodar, »a ne zato, da bi meni koristil. Tvoj namen je bil povsem drugačen. Dobro te poznam: vrabce si pregnal samo zato, da bi tebi več ostalo!«
Marsikateri se hlini, da je naš prijatelj in dobrotnik, v resnici pa skrbi le za svoj dobiček.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: