To se je zgodilo v tistih starodavnih časih. Takrat sipek in češmin še nista imela jagod. Pisano sta se gledala že od rojstva; lepega dne pa sta se tako žolčno sporekla, da sta si skočila v lase. Oba sta bila huda, nevarna bojevnika. Sipek je imel velike zakrivljene trne, češmin pa drobne in ostre. Tepla sta se, da je kri kar curljala od njiju. Posebno sipek je bil bojevit. Njegov šibki tekmec češmin jo je pošteno skupil: kri mu je brizgala iz tisočerih ran.

Potegnil je hud mraz in kapljice na vejah so se strdile; spremenile so se v jagode, kakor jih vidite še dandanes. V znamenje šipkove zmage so češminove jagode še enkrat bolj rdeče; prelil je pač več krvi kot njegov hudi tekmec.

Kar stisnite češminovo jagodo in videli boste, da je res.