V  davnem davnem času je bilo na svetu prijetnejše kot danes. Takrat so živele celo živali raznih vrst mirno in složno med seboj.

Primerilo se je, da je bila v tistem času zelo huda zima. Da si ogrejejo otrple ude, zanetijo skupaj psi in zajci ogenj na parobku velikega gozda. Tu se prijetno pomenkujejo, kako je bilo nekdaj in kaj vse utegne še priti, kakor je še zdaj navada pri nas ljudeh, kadar sedimo pri gorki peči.

V družbi je bil tudi zajec, ki ga ta pogovor ni kaj posebno zanimal; vse predolgočasno se mu je zdelo. Misli in misli, kako bi si krajšal čas, no, nazadnje mu šine v glavo prav neumna misel. Smuka in suče se okoli psa, in preden se ta zave, ga nagajivec porine v ogenj, da si siromak osmodi vse štiri noge. Od tedaj imajo psi gole podplate.

Dolgopeti zajec je tudi še naprej obdržal na stopalih kosmate noge, a si je zaradi neokusne šale nakopal večno sovraštvo pasjega rodu. Skrivati se mora po hostah in brlogih, a mu to kaj malo koristi, ker ga psi zasledujejo in preganjajo, dokler ga ne privedejo v bližino pogubonosne lovske puške.

Varuj se, da si ne nakoplješ sovraštva tistih, ki so močnejši od tebe!