Mati je sinu dejala, da je postal jež. Sin — jež pa je dejal: »Zdaj bom šel po svetu.« Prišel je k nekemu kmetu in ga takole prosil:

»Dajte mi, da bom gnal prašiče past. Vsako leto enkrat bom prignal domov; sto mi jih boste dali in sto več jih bom prignal domov.«

»Ti ne moreš pasti, kaj bo neki jež!« je odgovoril kmet. Jež pa je tako dolgo prigovarjal, da mu jih je naposled kmet le dal.

Med letom je prišel v gozd mož, ki ni več znal iz njega, in je rekel:

»Svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pot pokazal.«

Pa se oglasi za parobkom jež:

»Tu sem, tu; le pojdite, vam že pokažem pot.« In mu jo je pokazal.

Drugo leto je spet prišel tisti mož v gozd in dejal:

»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal pot.«

In spet se je oglasil jež za parobkom:

»Saj sem tukaj, le brž pojdite, da vam pokažem pot.«

Vsako leto je gnal jež svinje domov; sto jih je gnal past, dvesto jih je prignal nazaj.

Tretje leto je spet prišel mož v tisti gozd in rekel:

»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal pot.«

Spet se je oglasil jež za parobkom:

»Saj sem tu, le hitro pojdite, da vam pokažem pot.«

Med potjo je rekel mož ježku:

 »Koliko pa boš hotel imeti, ker vsako leto zaidem in mi vsako leto pokažeš pot?«

Jež pa je dejal:

»Nič drugega ne, kakor eno vaših hčera, saj jih imate tri.«

Mož mu je obljubil in je šel potem domov. Doma je povedal, kaj je ježu obljubil in kako je bilo. Hčere pa so rekle:

»Zakaj bi ga ne vzele, če je le kaj zaL« Mislile so namreč, da se za ježa le piše.

Jež je prignal svinje domov in kmet mu je dal plačilo za vsa tri leta. Nato je rekel jež kmetu:

»Zdaj pa le pojdite z menoj, se greva ženit!«

Gospodar pa mu je odgovoril:

»Kdo neki le bo tebe vzel?«

»Boste videli, da me bo.« In sta šla. — Nato je rekel jež:

»Jaz bom sedel na petelinu, vi pa na konju.«

Pričela sta jezditi proti hiši, kjer se je jež nameraval ženiti; konj je pričel rezgetati, petelin pa peti. Ljudje in domači so spraševali, kdo prihaja, da je taka reč, oče pa je rekel:

»Snubači gredo.« Hčere pa hude ...

Prišla sta v hišo in vprašala. Starejša hči je rekla:

»Nočem te, rajši si vrat prerežem.«

Druga je tudi dejala:

»Jaz te tudi nočem, rajši skočim v vodo.«

Najmlajša pa je odgovorila:

»Jaz ga pa vzamem.«

Nato so odšli k poroki. Ko so prispeli do obzidja, je jež rekel:

»Le pojdite dalje, kmalu pridem za vami, grem še malo tja na pokopališče.«

Jež je izginil za zidom, od druge strani pa je prišel tako lep mladenič, da ga ni bilo lepšega. Drugima dvema sestrama je bilo tako žal, da si je starejša prerezala vrat in srednja skočila v vodo.

Jež je nevesto odpeljal na svoj dom, kjer je bil prej. Bila sta bogata in sta dolgo živela. Njuni otroci pa žive morebiti — še zdaj.