1.
Nekoč, pod zemljo v Postojnski jami
živeli so prijazni zmaji
in, ko so se odselili
v naglici so jajček pozabili.
2.
Minilo je že mnogo let
zmajček si želi na svet
in v trudu, da se izvali
se v reko Pivko skotali.
3.
Odplavi reka jajček ven na plan
iz jajčka zmajček kuka v beli dan
napne oči kolikor zmore
lepot sveta načudit se ne more.
4.
Potujoč tako pripluje do Ljubljane
In vzklikne:"To pravi kraj je zame"
ob vzkliku še veselo skoči
da pod njim lupina poči.
5.
Zmajček celo kožo zmoči
plavati ne zna in solze toči
a se vendar ne utopi
v pomoč nekdo mu roko pomoli.
6.
Kot bi rekel " En, dve tri",
Jurček krila si suši.
Na mostu Šuštarskem sedi,
ko zasliši "Hi, Hi, Hi !"
7.
"Le kdo se mi smeji"?
Zavpije in užaljen se ozre.
"Smejat nesreči tuji se ne sme"!
To rekoč obrne se in deklico uzre.....
Se nadaljuje........