Življenje me je nagradilo z dvema čudovitima hčerkama. Obe sem že od prvega dne, ko smo se začele spoznavati, prislonila k prsim, da sta krepili sesalni refleks in pri tem pospešili laktacijo v mojih prsih. Dojenje je bilo zame najintimnejša vez z mojima hčerkama. Topla lička prislonjena k mojom prsim, ki so pogosto kar žarele (meni se je zdela, da kar od sreče), prisrčen pogled, ki sta mi ga namenili, ko je bila najhujša lakota potešena, kapljice mleka, ki so jima stekle iz ust, ko je dojenje s prikupnim prigovarjanjem zmotil mož, vse to in še veliko več so moji spomini na dojenje. To so bili trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabila in so zapisani v moj dolgotrajni spomin za večno.
Ko zdajle pomislim na moji hčerki jima kot bodoča babica srčno in kot najboljšo naložbo zanju in njune otroke privoščim enako prijetne in nepozabne trenutke ob dojenju njunih otrok, mojih vnukov.