/21 /11

Sicer v društvu ugotavljajo, da je divjih odlagališč, kosovnih in drugih odpadkov vsako leto manj, a stanje kljub temu še vedno ni povsem zadovoljivo.

Na čistilni akciji bodo sodelovale ekipe prostovoljcev iz Brezovice, Borovnice, Log-Dragomerja, Vrhnike, Iga in Ljubljane. Lani se je akcije udeležilo približno 1200 ljudi, podobno udeležbo organizatorji pričakujejo tudi letos, pomagale pa bodo tudi občinske uprave, ki bodo finančno pokrile odvoz zbranih odpadkov na deponije, je povedal predsednik Barjanskega zmaja Tomaž Toni. "Ponovno pa bomo apelirali tudi na osnovne šole in vrtce, saj je treba skrb za naravo otrokom vzbuditi že zelo zgodaj."

Osredotočili se bodo na velike kupe smeti ob javnih poteh in kolovozih. "Kljub temu da je letos načrtovana velika čistilna akcija po celi državi, gre na Ljubljanskem barju za specifično okolje, kjer je zaradi narave in živali potrebno akcijo izvesti pred 17. aprilom. Poleg tega pa je praksa pokazala, da je nujen odvoz zbranih količin še isti dan, da se izognemo številnim problemom, ki so v preteklosti nastajali z nenamenskim kopičenjem kosovnih odpadkov na tistih lokacijah, ki so bile določene za zbirna mesta v okviru akcije. Dogovorjeno je, da bodo tovornjaki Javnega komunalnega podjetja Snaga in Komunale Vrhnika še isti dan odpeljali zbrane količine na deponijo," je pojasnil Toni, ki sicer podpira vse vrste čistilnih akcij in poziva prostovoljce, da se jih udeležijo čimveč.

Prostovoljci bodo očistili komunalne in gradbene odpadke, ne pa nevarnih. "Te smo popisali in podatke predali inšpekcijam, zdaj pa čakamo na odgovor, kako bodo ukrepale. Na Ljubljanskem barju je denimo veliko odloženega azbesta, ki ga prostovoljci ne morejo čistiti," je povedal Toni. Ker jim na razpisu ministrstva za okolje ni uspelo pridobiti sredstev, denar zbirajo prek sponzorjev. Lani so zbrali približno 6000 evrov, približno toliko sredstev potrebujejo tudi letos.

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je nezakonito odloženih najmanj toliko odpadkov, kot jih na leto odpeljejo na deponijo Barje. Divjih odlagališč je sicer v primerjavi s preteklostjo manj, menijo organizatorji. Trenutno je po besedah Barbare Zupanc, vršilke dolžnosti direktorice Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, na tem območju 460 divjih odlagališč, več kot polovica na vodovarstvenih območjih, približno 95 odstotkov vseh odpadkov pa predstavljajo gradbeni materiali. "Ti so še nevarnejši kot kosovni odpadki. V naravi odložen pralni stroj ne povzroči tolikšne škode kot gradbeni odpadki," je povedala Zupančeva in hkrati s prstom pokazala na državo in občine, ki po njenem mnenju ne namenijo dovolj pozornosti zbiranju in recikliranju gradbenih odpadkov.

Prav tako so organizatorji prepričani, da se premalo poudarja odgovornost lastnikov zemljišč, kjer so divja odlagališča. "Pridobili smo mnenje informacijske pooblaščenke, da je javna objava imena in priimka lastnika zemljišča, kjer je odlagališče, dovoljena. Te podatke bomo tako objavili na spletni strani www.barje.net in v glasilih lokalne skupnosti, kjer je zemljišče. Tako bodo lastniki postali odgovornejši," zagotavlja Toni. Zakon o varovanju okolja tudi jasno določa, da stroške čiščenja odpadkov nosi lastnik zemljišča.

Problem pa je tudi v pristojnosti inšpekcij. Slovenija pristopa k vprašanju pristojnosti posameznih inšpekcij zelo omejeno - nobena inšpekcija ne prekorači svojih in zato nastajajo nepokrite sive lise, ki jih ljudje izkoriščajo, meni Barbara Zupanc. "Ko denimo okoljski inšpekciji pošljem obvestilo o divjih odlagališčih na Ljubljanskem barju, pogosto dobim odgovor, da oni za to niso pristojni in naj se obrnem na kmetijsko inšpekcijo, saj je na Ljubljanskem barju 85 odstotkov vseh zemljišč kmetijskih. Občinske inšpekcije se izgovarjajo na to, da na odlagališčih niso le komunalni odpadki, ampak mešani, za čiščenje vseh pa niso odgovorni oni," je povedala. Dodaja še, da gre za nek začarani krog in da pri vsem tem pogrešajo koordinacijo med raznimi inšpekcijskimi organi in pristojnim ministrstvom.