|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Alergije pri otrocih in z njimi povezane težave

Petra Logar, 30.5.2019
Alergije so vse pogostejši ter zelo aktualen problem. Obkroženi smo s številnimi alergeni, ki jih bodisi zaužijemo (živila) ali vdihujemo (respiratorni alergeni) in teh je vse več. Skorajda vsako živilo lahko povzroči alergijo.

image
/11


Kot pravi dermatologinja Tamara Levičnik, nekatera živila delujejo bolj alergeno kot druga, npr. mlečni izdelki, orehi, ribe in raki, gobe, čokolada, določene vrste sadja in zelenjave, konzervansi in barvila. To so velike molekule in so močni alergeni, na katere se otroci pogosto preobčutljivi.


Otroci in alergija na hrano

Približno tri odstotke odraslih ima težave zaradi alergije. Pri otrocih pa je odstotek višji in je ocenjen na šest do osem odstotkov, ker je njihov imunski sistem šibek. Otroci so še posebej dovzetni za alergije na hrano. Večina kontroliranih študij je razkrila, da so preobčutljive reakcije na hrano prisotne že v prvem letu starosti. V prvem letu življenja ima 2,5 odstotkov dojenčkov alergijo na kravje mleko, zato se priporoča, da dojenčka mati doji vsaj do šestega meseca starosti; kasneje pa ga počasi navaja na drugo vrsto goste hrane. S tem se zmanjša verjetnost nastanka alergije. Do petega leta starosti ta alergija preneha v 80 odstotkih primerov, 35 odstotkov teh pa pozneje razvije alergijo na druga živila. Okoli 1,5 odstotka otrok ima alergijo na jajca in 0,5odstotka na arašide. Če sta oba starša alergična, je povečana verjetnost za nastanek alergije na hrano. V takšnih primerih je skoraj 70 odstotkov možnosti, da bo otrok preobčutljiv. Če je alergičen le eden od staršev, se verjetnost nastanka alergije pri otroku zmanjša pod 30 odstotkov, če pa starši niso preobčutljivi za hrano, pa pod 10 odstotkov.

 

PREBERITE TUDI: Zakaj je dojenček alergičen na hrano?


Alergija na hrano pri otroku izzveni

Alergije na hrano praviloma človeka ne spremljajo celo življenje. Pri otrocih alergije tudi najpogosteje izginejo same od sebe, med drugim in četrtim letom starosti, otroci jih sčasoma prerastejo. Izpuščaj zaradi alergije na hrano običajno izgine do prvega leta starosti. Žal, potem otroci z alergijo na hrano pozneje pogosto razvijejo druge oblike alergij, predvsem alergije na respiratorne alergene (prah, pršica, plodi trav, dreves…), denimo alergijski rinitis ali alergijsko astmo, ki so kroničen problem. Alergije na arašide, lešnike, orehe in ribe praviloma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko, jajce (pravzaprav jajčni beljak) ter moko. Po desetem letu ni več verjetno, da bi bile alergijske težave dihal povezane z alergijo na hrano, čeprav kožni testi na prehranske antigene lahko ostanejo pozitivni.

 

Klinična slika se lahko kaže kot:

• prebavne motnje: krči v trebuhu, bruhanje, driska

• kožne spremembe: koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica

• simptomi dihalnih poti: kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje

 

Gastrointestinalna preobčutljivostna reakcija na hrano

Ta klinična oblika vsebuje znake in simptome oralnega alergijskega sindroma, takojšnje gastrointestinalne preobčutljivosti (gastroenteritisa).


• OAS – oralni alergijski sindrom je oblika kontaktne urtikarije oz. koprivnice (kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, izbokli, rdeče obrobljeni izpuščaji), ki se razvije ob izpostavljenosti ustne in žrelne sluznice prebavnega trakta alergenom iz hrane. Simptomi so lahko rahlo srbenje in pekoč občutek na ustnicah, ustih in žrelu, do otekanja jezika, žrela, ustnic in celo resni življenjsko ogrožajoči zapleti, kot je angioedem žrelne sluznice. OAS je najpogostejši sindrom, ki se lahko pojavlja izolirano ali skupaj z respiratornimi simptomi, ki so lahko posledica alergije na cvetni prah. Za razliko od alergijske reakcije na hrano povzročene z GIT absorpcijo, kjer presnova lahko vpliva na kemijsko strukturo alergena, je OAS induciran z izpostavljenostjo nativnemu, nespremenjenemu alergenu. Kar pomeni, da celo nestabilen ali hitro razgradljiv alergen lahko sproži OAS.

 

PREBERITE TUDI: Koprivnica pri otroku


• Takojšnja GIT preobčutljivost se razvije že pri dojenčkih ali v otroški dobi in sicer največkrat na mleko, jajca, oreščke, sojo, kosmiče ali ribe. Simptomi so slabost, abdominalna bolečina in krči, bruhanje in/ali diareja. Za alergijo na hrano ne obstaja nikakršno specifično zdravljenje razen prehrane, iz katere izključimo sestavine, ki povzročajo alergije. Vsakdo, ki ima alergijske težave in se mu zaradi hrane pojavijo izpuščaji, mu otekajo ustnice in žrelo ter ima težave z dihanjem, se mora popolnoma izogibati škodljivim hranilom.

 

Respiratorna in kožna preobčutljivost in reakcija na hrano

• Respiratorni in očesni simptomi so srbenje, solzenje, otekanje nosne sluznice ter zamašenost nosu, kihanje, rinoreja (izcedek iz nosu), kašljanje, sopihanje … Koža je zelo pogost tarčni organ preobčutljive reakcije na alergene, kjer se lahko simptom pojavijo takoj po hranjenju ali šele po nekaj urah ali dneh; lahko pa tudi otežijo kronični razvoj reakcije. Pojavi se kožni izpuščaj, lahko tudi koprivnica, srbečica, otekanje in rdečica, ki ga lahko spremljajo prebavne težave (slabost, bruhanje, driska). Akutna urtikarija in angioedem sta najpogostejši kožni manifestaciji, ki se pojavita že znotraj nekaj minut po zaužitju alergenov. Hrana, ki povzroča te reakcije pri otrocih, vključuje jajca, mleko, orehe in lešnike ter pri odraslih ribe, školjke, orehe in lešnike.

Za mnoge otroke z alergijo na hrano je prognoza dobra, saj obstaja velika verjetnost, da alergijo prerastejo v nekaj letih. Otroci, ki so razvili preobčutljivost na hrano po tretjem letu starosti, imajo manjšo verjetnost za izgubo alergije. Alergije na oreščke, ribe in morsko hrano pa so doživljenjske in ne izzvenijo z leti. Oreščki so v hrani lahko tudi kot skriti, nevidni alergeni (v sledovih), npr. v pecivih, slaščicah, omakah, prelivih, maslu, ... Takšne osebe imajo lahko burne reakcije že po majhni količini hrane, ki vsebuje alergene. Po vsem telesu lahko izbruhnejo izpuščaji, žrelo in grlo otekata in pojavijo se težave z dihanjem. Nenaden padec krvnega tlaka lahko povzroči omedlevico in kolaps. To smrtno nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija.

 

PREBERITE TUDI: Blog - Strah pred alergijsko reakcijo

 

Najpogostejši povzročitelji alergijskih reakcij

Najpogostejši povzročitelji preobčutljivostnih reakcij so sadje, zelenjava, oreški in semena. Največji alergeni med sadjem so: jabolka, hruške, jagodičje - npr. gozdne jagode, koščičasto sadje - npr. marelice, češnje, breskve ter kivi, banane, citrus i… Najpogostejše reakcije na zelenjavo so na: paradižnik, papriko, peteršilj, zeleno, korenje, stročnice ter sojo. V skupini oreškov in semen so: lešniki, arašidi, mandlji, orehi, mak in sezam. Previdni moramo biti pri že pripravljeni industrijski hrani (razne omake, juhe, začimbe,...). Močni alergeni so tudi začimbe in zelišča: lovorjev list, janež, bazilika, kamilica, kumina, poper, meta, žajbelj, drobnjak, timijan, melisa in curry. Pri strogih dietah je priporočljivo, da so jedi čim manj začinjene. Najpogostejši alergeni v hrani živalskega izvora so: ribe, govedina, ovčetina, svinjina, divjačina, perutnina, kokošja jajca, školjke, raki.

 

Histamin – posrednik pri alergiji

Psevdo-alergije povzroča hrana, ki vsebuje veliko histamina. Histamin je eden pomembnih posrednikov (mediatorjev) pri alergijah. Na primer v prebavilih se pri razgradnji hrane sprošča histamin, ki povzroča težave na enak način kot histamin, ki se sprosti pri alergijski reakciji. Sveže jagode vsebujejo veliko prostega histamina in so dejansko močen alergen. Razen v jagodah, veliko histamina je tudi v črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno ter druge našteta živila.

Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.

 

Med navajanjem na jagode in na ostale potentne alergene vsekakor priporočamo previdnost. Začeti je treba z manjšimi količinami, postopno in če ni reakcije, otrok lahko uživa jagode in ostala živila. Če pride do reakcije, je tovrstno hrano treba opustiti in ustrezno ukrepati.

Alergenom v sadju in zelenjavi se lahko izognemo, če jemo kuhano sadje in zelenjavo. Alergeni v sadju in zelenjavi so večinoma termolabilni, kar pomeni, da jih s kuhanjem naredimo neškodljive.

 

PREBERITE TUDI: Astma pri otroku

 

Alergija na cvetni prah

Pacienti, ki imajo alergijski rinitis na cvetni prah (približno 80%), pogosto trpijo tudi zaradi pridružene alergije na hrano. Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter sadjem iz družine Rosaceae (češnje, jabolka, breskve, hruške, nektarine) tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije. Praktično, to pomeni, da je približno polovica ljudi, ki so npr. alergični na pelod breze, alergična na jabolka. Lahko se pojavi tudi reakcija na korenje, kivi, zeleno, oreščke, stročnice in začimbe (janež, curry, paprika, poper). Diagnoza tega sindroma je potrjena s pozitivnim alergotestom (pikanje kože) na sveže sadje in zelenjavo. Obstaja tudi mnogo drugih navzkrižnih alergij, kot so med lateksom ter banano in avokadom; med travami ter paradižnikom, grahom in žiti. Ljudje, ki so alergični na pršico, pa pogosto razvijejo alergijsko reakcijo na morske sadeže.

 

Če imate vprašanje za dermatologinjo Tamaro Levičnik, ji ga lahko zastavite TUKAJ.

 

Kupovanje dobrin ali otrokove ljubezni?
Obdarovanje otrok se je v mnogih družinah sprevrglo v kupovanje naklonjenosti, opravičilo za pomanjkanje skupno preživet...
12
Pismo učiteljice ministrici za izobraževanje
Zadnji predvideni varčevalni ukrepi so dvignili mnogo prahu med učitelji in starši. Učiteljica Bojana Potočnik je zaradi...
11
Letos še več prvošolcev kot lansko leto
Število šolarjev v osnovnih šolah se povečuje. V šolskem letu 2015/2016 bo šolske klopi sedlo okoli 21.800 prvošolcev.
11
Lulanje v posteljo
Močenje postelje pri otrocih je od njihovega tretjega pa vse do petega leta popolnoma normalno. Če je po tej starosti še...
11


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Strupeni morski pajek – zmaj
photo
Na spletu je zakrožilo sporočilo mamice, katere malček je stopil na morskega pajka. Ta je strupen in lahko zelo nevaren....
Vnetje oči (konjunktivitis) pri otroku
Vnetje oči je pri otroku lahko dokaj pogost pojav. Kadar se pojavi v vrtcu ali šoli, se ponavadi prenaša iz otroka na ot...




spol
Lelly28 RR

Ko ste izvedele,da ste noseče katerega spola ste si želele, da bi bil otrok?