Odločitev Ustavnega sodišča širi pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi na samske ženske in lezbične pare, a vprašanje enakosti pri dostopu do starševstva ostaja še deloma odprto. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V Sloveniji je bila do nedavnega oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) dostopna le heteroseksualnim parom v zakonski ali zunajzakonski skupnosti. To je pomenilo, da samske ženske in ženske v istospolnih zvezah do postopkov niso imele dostopa, ne glede na to, ali so bile soočene z neplodnostjo ali ne.

Takšna ureditev je dolgo veljala, a se je nanjo nanašalo vse več strokovnih in družbenih opozoril, da je diskriminatorna in ne odraža več današnjih družinskih oblik. Leta 2024 je Ustavno sodišče odločilo, da takšna omejitev krši ustavno pravico do enake obravnave in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Zakaj je bila ureditev sporna?

Ustavno sodišče je preučilo, ali je različno obravnavanje žensk zgolj na podlagi:

- zakonskega ali partnerskega statusa,

- spolne usmerjenosti,

 ustavno dopustno.

Presodilo je, da ne.

Samske ženske in ženske v istospolnih zvezah, ki si želijo otroka in imajo zdravstveno potrebo po OBMP, so namreč v enakem položaju kot heteroseksualni pari z neplodnostjo. Zato jim dostopa ni mogoče omejiti zgolj na podlagi družinske oblike.

Sodišče je poudarilo tudi, da raziskave ne potrjujejo, da bi otroci, ki odraščajo v družinah z enim staršem ali v istospolnih družinah, kakorkoli slabše napredovali ali bili v slabšem položaju.

Kaj odločitev pomeni za družine?

Po odločitvi Ustavnega sodišča in spremembi zakona, ki jo je nato sprejel Državni zbor, imajo pravico do postopkov OBMP tudi:

- samske ženske,

- ženske v istospolnih partnerskih zvezah.

To pomeni, da se jim v obravnavo odpirajo postopki, kot so:

- umetna oploditev s semensko darovano celico,

- postopki zdravljenja neplodnosti,

- zamrzovanje spolnih celic, kjer je to medicinsko utemeljeno.

To je za mnoge ženske velika sprememba – predvsem za tiste, ki so bile do sedaj prisiljene iskati možnosti v tujini.

Kaj pa ostaja odprto?

Čeprav je odločitev pomembna, še ne pomeni popolne enakosti.

Iz postopkov OBMP so še vedno izključeni:

- samski moški,

- moški pari,

- transspolne osebe, katerih reproduktivne možnosti niso priznane.

Glavni razlog je, da je nadomestno materinstvo v Sloveniji še vedno prepovedano. Poleg tega mednarodni pregledi opozarjajo, da so mnoge definicije neplodnosti še vedno napisane na način, ki predvideva »moškega in žensko«, kar izključuje vse druge družinske modele.

Kaj to pomeni za starše in otroke?

Za starše:

- več možnosti za uresničitev želje po otroku,

- manj potreb po poti v tujino,

- večja pravna varnost za družine, ki že obstajajo.

Za otroke:

- pravna potrditev, da je pomembna ljubezen in skrb, ne spol ali število staršev,

- večja družbena sprejetost različnih družinskih oblik.

Raziskave jasno kažejo: otrokova dobrobit ni odvisna od strukture družine, temveč od kakovosti odnosov, varnosti in podpore, ki jo prejme.

Odločitev Ustavnega sodišča tako prinaša pomemben korak k večji enakosti pri dostopu do starševstva. Hkrati pa odpira prostor za razmislek o tem, kako v prihodnje urediti še druge oblike družin, ki si želijo starševstva, pa jim zakon tega trenutno ne omogoča. Slovenija s tem premika mejo med »tradicionalno« in »sodobno« družinsko strukturo.

Vir: Est Thinktank