|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Biomonitoring kemikalij v ljudeh

Uredništvo Ringaraja.net, 9.1.2012
Urad RS za kemikalije od leta 2007 izvaja biomonitoring kemikalij v ljudeh, da bi ugotovili dejansko izpostavljenost prebivalstva kemikalijam, določili vire kemikalij, ki pridejo v organizem, in spremljali trende v daljšem časovnem obdobju.

image
/11


 

 

V raziskavi sodelujejo odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 40 let, ženske so izključno matere prvorodke.

Prva faza biomonitoringa je potekala od konca leta 2007 do konca leta 2010 v treh statističnih regijah (osrednjeslovenska, jugovzhodna, notranjska), v treh zdravstveno-okoljsko reprezentativnih okoljih: podeželsko okolje (Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Pivka in Logatec z okolico), mestno okolje (Ljubljana) in onesnaženo okolje (Bela krajina oz. Semič z okolico). Rezultati te faze raziskave kažejo, da je izpostavljenost splošnega prebivalstva strupenim kovinam, kot so svinec, živo srebro in kadmij, nizka in ne predstavlja tveganja za prebivalstvo na doslej preiskovanih območjih. Koncentracije selena, bakra in cinka so bile v mejah referenčnih vrednostih Svetovne zdravstvene organizacije.

Raziskava od leta 2011 poteka v preostalih devetih statističnih regijah. Do leta 2014, ko bomo predvidoma zaključili njen prvi cikel in zbrali vzorce iz vse Slovenije, bomo vanjo vključili več kot 1200 preiskovancev. V sodelovanju z različnimi strokovnimi institucijami bomo opravili obsežno analizo podatkov, na podlagi katere bo mogoče izdelati oceno tveganja in načrtovati nadaljnje ukrepe in raziskave.

 

Ljudje smo v okolju izpostavljeni številnim kemikalijam. Nekatere kemikalije se kopičijo v kosteh, organih, številne se kopičijo v tkivih z veliko vsebnostjo maščob, npr. v podkožnem maščevju in materinem mleku. Dejanska izpostavljenost ljudi kemikalijam je relativno slabo poznana.

Da bi lahko izdelali ocene tveganja kemikalij za zdravje ljudi in uvedli ustrezne ukrepe za njegovo zmanjševanje, moramo najprej zbrati podatke o njihovi izpostavljenosti. V ta namen Urad RS za kemikalije na podlagi Zakona o kemikalijah od leta 2007 pripravlja in koordinira nacionalno raziskavo Biomonitoring kemikalij v ljudeh. S to raziskavo želimo opredeliti referenčne vrednosti posameznih kemikalij v organizmu in ugotoviti dejansko izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji, določiti vire kemikalij, ki pridejo v organizem, in spremljati trende v daljšem časovnem obdobju.

V priprave in izvajanje raziskave smo pritegnili širok krog strokovnjakov in izvajalcev. Strokovna izhodišča zanjo so pripravili strokovnjaki z IVZ, pri njihovi pripravi pa smo upoštevali tudi izkušnje, ki jih je izvajalec raziskave, Inštitut Jožef Stefan, pridobil v podobnih projektih biomonitoringa v Evropski uniji. Pri izvajanju sodelujejo tudi vsi regijski zavodi za zdravstveno varstvo, ki na lokalnem nivoju vzdržujejo široko mrežo neposrednih izvajalcev (ginekologi, porodnišnice, patronažne službe, šole za starše …).

V raziskavi ugotavljamo koncentracije nekaterih strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra,) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organskih klorovih pesticidov, polikloriranih bifenilov – PCB, polibromiranih zaviralcev gorenja – PBDE) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko, urin) in laseh preiskovancev. Z analizami ugotavljamo tudi nekatere parametre v vzorcih krvi (esencialni elementi: selen, baker in cink) ter nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic v vzorcih urina. Ti podatki bodo pomembni pri poznejši interpretaciji rezultatov in pri ocenjevanju tveganja za zdravje.

V raziskavi sodelujejo odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 40 let. Ker so ženske, vključene v raziskavo, matere prvorodke, s tem posredno spremljamo tudi izpostavljenost in tveganje za eno najbolj občutljivih skupin prebivalstva, to je dojenčke, stare od 6 do 8 tednov.

 

Prvi rezultati

Prva faza biomonitoringa je potekala od konca leta 2007 do konca leta 2010 v treh statističnih regijah (osrednjeslovenska, jugovzhodna, notranjska), v treh zdravstveno-okoljsko reprezentativnih okoljih: podeželsko okolje (Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Pivka in Logatec z okolico), mestno okolje (Ljubljana) in onesnaženo okolje (Bela krajina oziroma Semič z okolico). Rezultati kažejo, da je izpostavljenost splošnega prebivalstva strupenim kovinam (svinec, živo srebro in kadmij) nizka in ne predstavlja tveganja za prebivalstvo na doslej preiskovanih območjih. Koncentracije esencialnih elementov (selen, baker in cink) so bile v mejah referenčnih vrednosti, ki jih podajajo nekatere mednarodne organizacije in kot jih definira Svetovna zdravstvena organizacija ter ne kažejo večjih odstopanj od teh. Pri nekaterih posameznikih so vrednosti za posamezen element v krvi nižje, kar lahko kaže na pomanjkanje teh esencialnih elementov. Rezultati preiskav za sestavljene vzorce materinega mleka kažejo, da izmerjene vsebnosti dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB v sestavljenih vzorcih ne presegajo referenčnih vrednosti za posamezno spojino in tudi ne za vsoto spojin. Najvišje vsebnosti PCB so bile izmerjene v sestavljenih vzorcih z območja Bele krajine, sledi pa jim območje Ljubljane z okrog 25 odstotkov nižjimi vrednostmi. Izpostavljenost človeka PBDE je posledica sodobnega načina življenja, zato ne preseneča podobna porazdelitev vsebnosti PBDE v sestavljenih vzorcih materinega mleka na območjih Ljubljane in Bele krajine. Razlike med območjema so, statistično gledano, nepomembne.

 

Raziskava poteka po vsej Sloveniji

Raziskava od leta 2011 poteka na celotnem slovenskem ozemlju. Do leta 2014, ko bomo predvidoma zaključili njen prvi cikel, bomo vanjo vključili več kot 1200 preiskovancev. Veliko pozornosti namenjamo zlasti promociji raziskave ter obveščanju in informiranju vseh udeležencev . Že na začetku smo vzpostavili spletno stran www.biomonitoring.si, kjer je mogoče pridobiti veliko informacij o raziskavi.

Obveščanje kandidatov za preiskovance poteka prek materinskih šol, porodnišnic, ginekoloških ambulant, pa tudi prek nacionalnih in lokalnih sredstev javnega obveščanja. K sodelovanju želimo pritegniti strokovna združenja pri slovenskem zdravniškem društvu. O raziskavi smo obvestili vse občine ter jih pozvali k podpori na lokalnih in regionalni skupnosti.


 PREBERITE TUDI:
Kemična karantena rodnih žensk

 

BIOMONITORING KEMIKALIJ V LJUDEH – dosedanji potek in načrt za naprej  

 

Splošno o biomonitoringu

Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v živih organizmih, tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih, ki so nastale zaradi izpostavljenosti neki kemični snovi. Humani biomonitoring v medicinskem smislu je načrtno spremljanje in merjenje koncentracij kemikalij v ljudeh. Najpogosteje se meri koncentracije kemičnih snovi v krvi, serumu, plazmi, urinu, semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, npr. podkožnem maščevju.

Izvaja se tudi v okolju s spremljanjem ekološkega stanja ekosistemov in v njih živečih vrst živali in rastlin, z ugotavljanjem prisotnosti in različnosti vrst ter s kemijskimi, biokemijskimi, genskimi in drugimi analizami. Teh metod je veliko in se izberejo glede na cilje biomonitoringa v okolju.

Biomonitoring je odlično orodje za oceno izpostavljenosti ljudi onesnaževalom v okolju. Podatki, pridobljeni z biomonitoringom, odražajo celotno izpostavljenost določeni kemikaliji, ki je seštevek vseh možnih poti izpostavitve: prek zaužite hrane in pijače, prek dihal ter kože.

Človek je v življenjskemu okolju ves čas v stiku z različnimi kemikalijami, ki pridejo tja zaradi njegovih dejavnosti, namerno ali nenamerno, in tam postanejo onesnaževala. Dejavnosti, pri katerih se v okolje posredno ali neposredno sprošča največ kemikalij, so: promet, industrija in kmetijstvo, pa tudi gospodinjstva kot celota. Pri vsakodnevnih opravilih lahko kemikalije nato iz okolja prehajajo v telo.

Nekatere kemikalije so hlapne in hkrati obstojne, zato se lahko razpršijo po širšem območju in se kopičijo v okoljih, ki so oddaljena od virov izpusta. Lahko se kopičijo v vodi, tleh, v rastlinah in živalih. Lahko pa se vežejo na prah, ki ga vetrovi raznašajo v višjih zračnih plasteh na dolge razdalje, ob usedanju na tla pa se dolgotrajno vežejo na delce tal. Tako je prebivalstvo skozi daljše obdobje izpostavljeno bolj ali manj nizkim odmerkom okoljskih onesnaževal. Kot navedeno, kemikalije iz okolja lahko vstopijo v telo prek dihal, kože ali z zaužitjem in se prerazporedijo po telesu. Značilna lastnost obstojnih organskih kemikalij je, da so dobro topne v maščobah, zato se kopičijo v tkivih z veliko vsebnostjo maščob, npr. v podkožnem maščevju in materinem mleku. Nekatere kemikalije pa se kopičijo v kosteh ali drugih tkivih, kjer lahko povzročajo škodljive spremembe. Učinki teh kemikalij se lahko pokažejo šele čez dolgo časa, npr. kot zmanjšana odpornost proti boleznim, motnje hormonskega ravnovesja ali celo rak.

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno dolgotrajna izpostavljenost nizkim odmerkom. Ocena izpostavljenosti pa je ključna za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi, pa tudi za pripravo in izvajanje ustreznih preventivnih ukrepov.

 

 

 

O nacionalnem programu biomonitoringa

Dolgoročni cilj biomonitoringa kemikalij v ljudeh je pridobiti podatke o obremenitvah ljudi z določenimi kemikalijami (onesnaževali), ki se nahajajo v okolju (v zunanjem in bivalnem okolju) po vsej Sloveniji. Poleg tega želimo pridobiti podatke o prostorskih (geografskih) razlikah v izpostavljenosti (vpliv lokalnega okolja, preteklih dejavnosti itd.). Vsi ti podatki bodo omogočili oceno tveganja za zdravje ljudi ter pripravo in uvedbo ukrepov za zmanjšanje tovrstnega tveganja. Z dolgoročno izvedbo biomonitoringa bomo lahko spremljali tudi spremembe v času in ocenjevali učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja. Zastavljene cilje bo mogoče doseči le ob zagotavljanju primerljivosti rezultatov in sledljivosti skozi celotno študijo, kar pomeni natančno določene pogoje za nabor preiskovancev, vzorčenje in shranjevanje bioloških vzorcev in predvsem natančno izvajanje kemijskih analiz ob upoštevanju najnovejših načel meroslovnega sistema. Tako bomo pridobili rezultate, ki bodo omogočali primerljivost časovnih in prostorskih trendov ter primerljivost s študijami v Evropi in v svetu.

Namen programa je torej opredeliti izpostavljenost prebivalstva kemikalijam z ugotavljanjem virov in trendov po geografskih območjih ter opredeliti referenčne vrednosti. Koncentracije določene kemikalije v telesnih tekočinah oziroma tkivih, ki so posledica izpostavljenosti nizkim odmerkom iz okolja, kjer ni onesnaženja zaradi intenzivnih industrijskih dejavnosti in ne odlagališč odpadkov, imenujemo osnovne vrednosti (angl. reference/background values). V priprave in izvajanje raziskave smo pritegnili širok krog strokovnjakov in izvajalcev. Strokovna izhodišča zanjo so pripravili strokovnjaki z IVZ, Inštitut Jožef Stefan, izbrani izvajalec raziskave, pa je izhodišča IVZ dopolnil z izkušnjami, pridobljenimi v evropskih projektih, namenjenih usklajenemu razvoju humanega biomonitoringa v Evropski uniji. Pri izvajanju sodelujejo vsi regijski zavodi za zdravstveno varstvo, ki na lokalnem nivoju vzdržujejo široko mrežo neposrednih izvajalcev (ginekologi, porodnišnice, patronažne službe, šole za starše …), pomemben partner pa je tudi Univerzitetni klinični center v Ljubljani.

V dosedanjem programu raziskave smo se osredotočili na odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 35 let, in posredno tudi na eno od najbolj občutljivih skupin prebivalstva, t.j. dojenčke, stare od 6 do 8 tednov, saj smo v raziskavo vključevali matere prvorodke. Geografsko smo vzorčenje osredotočili na tri statistične regije (osrednjeslovenska, jugovzhodna, notranjska), razdeljene na zdravstveno-okoljsko reprezentativna različna območja v Sloveniji:

  1. 1.     podeželsko okolje (Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Pivka in Logatec z okolico),
  2. 2.     mestno okolje (Ljubljana) in
  3. 3.     onesnaženo okolje (Bela krajina oz. Semič z okolico), obremenjeno zaradi pretekle človekove dejavnosti.

Nabor preiskovancev poteka večinoma prek materinskih šol in porodnišnic, ginekoloških ambulant, pa tudi prek sredstev javnega obveščanja in spletne strani s spletnim obrazcem.

Pri naboru kemikalij – onesnaževal in biokemijskih označevalcev izpostavljenosti tem kemikalijam smo upoštevali usmeritve Evropske komisije in Evropske agencije za okolje  (CEC, 2004; EEA, 2005), priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (IPCS, 2004; WHO, 2007), prioritetni seznam Agencije za strupene snovi in register bolezni (ATSDR), rezultate preteklih študij v Sloveniji (Harlander D, 1986; Jan in Tratnik, 1988; Fazarinc in sod., 1992; Jan in Vrbič, 2000; Kobal in sod. 2004, Eržen in Janet, 2005; Harlander in Miljavac, 2005; Lapajne in sod., 2006) in predloge za izvedbo biomonitoringa v Sloveniji (Lapajne in sod. 2006; Perharič, 2006; Urad RS za kemikalije, 2007). Kriteriji za izbor so bili: obremenjenost okolja v Sloveniji s posameznim  onesnaževalom (ARSO, 2004-2008; IVZ, 2004-2006; Planinšek in sod., 2006;  Zupan in sod., 2006), strupenost snovi, nekatere kemijske lastnosti snovi: obstojnost, potencial za kopičenje v organizmu in prehranjevalni verigi, »ad hoc« ocenjeno število izpostavljenega prebivalstva v Republiki Sloveniji, trendi v drugih državah in možnosti za kemijsko analizo. Tako spremljamo koncentracije strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra, arzena) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organskih klorovih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko, urin) in laseh. Dodatne analize so obsegale še pomembnejše parametre v vzorcih krvi, kjer se določa še nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink), ter v vzorcih urina, kjer se določa nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic. Ti podatki so pomembni pri poznejši interpretaciji rezultatov in pri ocenjevanju tveganja za zdravje.

Opravljena prva faza biomonitoringa je potekala od konca leta 2007 do konca leta 2010. Njen cilj je bil proučiti vse možne težave pri izvedbi biomonitoringa, optimizirati njegovo načrtovanje in izvajanje, ter interpretacija rezultatov dolgoročnega programa biomonitoringa pri ljudeh v prihodnje. Podatki o preiskovancih iz vprašalnikov in izmerjene vrednosti onesnaževal so del nove baze podatkov, ki je primerna za nadaljnjo obdelavo in primerjavo s podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva in onesnaženosti okolja. Obsežnejša in podrobnejša analiza podatkov bo izvedena po končanem ciklusu programa v vseh geografskih območjih Slovenije, kar bo predvidoma leta 2014.

Podatki o preiskovancih iz vprašalnikov: povprečna starost žensk je bila med 28–30 let in moških 28–31 let, telesna višina 166–168 cm pri ženskah in 180–181 cm pri moških, telesna masa 63–65 kg pri ženskah pred nosečnostjo in 80–85 kg pri moških v vseh treh obravnavanih območjih. Deleži posameznih tipov bivalnih okolij so v podeželskem območju dokaj enakomerno razporejeni med podeželsko okolje, center mesta in predmestje.

Za območje Ljubljane z okolico je značilno, da prevladujeta center mesta in predmestje, oba z okoli 40 %. V onesnaženem okolju (Bela krajina) pa več kot 50 % preiskovancev živi na podeželju. Pred nosečnostjo je kadilo največ sodelujočih na onesnaženem območju (43%), na območjih podeželja in Ljubljane pa le 4%. Pasivnemu kajenju je izpostavljeno več sodelujočih v podeželskih okoljih kot na območju mesta. Iz rezultatov anketiranja preiskovancev so bili analizirani tudi vsi ostali podatki, ki bodo pomembni pri končni interpretaciji rezultatov biomonitoringa, to so predvsem podatki, ki se nanašajo na prehranjevalne navade, življenjski slog, zdravstveno stanje in življenjsko okolje, tako domače kot delovno.

 

Povzetek rezultatov analiz v krvi in v mleku

Strupene kovine in arzen: iz rezultatov prve faze raziskave ugotavljamo, da je izpostavljenost splošnega prebivalstva strupenim kovinam svinec, živo srebro in kadmij nizka:

-      Živo srebro (Hg): Izmerjene koncentracije živega srebra  v krvi, laseh, urinu in mleku kažejo na to, da je izpostavljenost pri preiskovani populaciji primerljiva z ostalimi državami v Evropi. Hg v laseh in krvi je dober pokazatelj izpostavljenosti preko prehrane (vir so večinoma ribe), kjer gre za vnos organske oblike Hg; urin in materino mleko pa nakazujeta na izpostavljenost anorganskemu Hg, kjer je razlog predvsem v številu amalgamskih zobnih zalivk. Ti rezultati so skladni z rezultati drugod po svetu.

-      Kadmij (Cd): Rezultati za kadmij so prav tako primerljivi z rezultati raziskav v drugih državah. Med tremi opazovanimi območji ni statistično značilnih razlik.

-      Svinec (Pb): Rezultati do sedaj opravljenih analiz so primerljivi z rezultati raziskav v drugih državah. Med tremi opazovanimi območji ni statistično značilnih razlik.

-      Arzen (As): Rezultati do sedaj opravljenih analiz so primerljivi s podatki v literaturi. Pri vsebnostih arzena v krvi smo opazili statistično značilne razlike med tremi opazovanimi področji, pri vrednostih za arzena v mleku pa ni statistično značilnih razlik med področji.

Esencialni elementi selen, baker in cink (Se, Cu in Zn): za razliko od strupenih kovin in arzena ti spadajo med esencialne mikroelemente za človeka. Koncentracije omenjenih elementov so bile v mejah referenčnih vrednostih, ki jih podajajo nekatere mednarodne organizacije in kot jih definira Svetovna zdravstvena organizacija ter ne kažejo večjih odstopanj od teh. Pri nekaterih posameznikih so vrednosti za posamezen element v krvi nižje, kar lahko kaže na pomanjkanje teh esencialnih elementov.

Obstojna organska onesnaževala smo analizirali na dva načina: v posameznih vzorcih mleka in krvnega seruma vseh preiskovancev – organske klorove pesticide in standardne poliklorirane bifenile (PCB), v sestavljenih vzorcih mleka pa dioksine in furane ter dioksinom podobne PCB ter PBDE. Program biomonitoringa je vključeval naslednje skupine obstojnih organskih onesnaževal:

-    organske klorove pesticide in standardne poliklorirane bifenile (PCB),

-    dioksine in furane (PCDD in PCDF) ter dioksinom podobne PCB,

-    polibromirane difeniletre (PBDE).

 

Rezultati preiskav za posamezne vzorce materinega mleka:

-      p,p-DDE (derivat pesticida DDT): Izmerjene vsebnosti ne presegajo referenčnih vrednosti, značilnih za neobremenjena okolja. Na geografskem območju Kočevja, opredeljenem kot neonesnaženo okolje, so izmerjene najnižje vsebnosti in jih lahko ocenimo kot značilne vrednosti tega geografskega območja. Nizke vrednosti mediane za območje Ljubljane pa tudi Bele krajine kažejo na prevladujoče nizke vsebnosti spojin DDT in le na posamezne primere izstopajočih vrednosti.

-      Pesticid heksaklorobenzen (HCB): V 14 vzorcih materinega mleka so izmerjene vsebnosti HCB presegale referenčno vrednost 0,01 mg/kg, vendar ta preseganja referenčne vrednosti niso statistično značilna.

-      Poliklorirani bifenili (PCB 138, PCB 150 in PCB 180): Sledovi PCB so prisotni v materinem mleku na celotnem območju izvajanja biomonitoringa. Vsebnosti PCB v materinem mleku na celotnem območju Bele krajine statistično značilno izstopajo.

Rezultati preiskav za sestavljene vzorce materinega mleka: 

Izmerjene vsebnosti dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB v sestavljenih vzorcih ne presegajo referenčnih vrednosti za posamezno spojino in tudi ne za vsoto spojin. Sestavljeni vzorci seveda predstavljajo tveganje glede reprezentativnosti rezultatov, saj tako merjenje pomeni razredčevanje obremenjenih vzorcev z neobremenjenimi vzorci. Kljub temu je razvidno, da so najvišje vsebnosti izmerjene v sestavljenih vzorcih z območja Bele krajine, sledi pa jim z okrog 25% nižjimi vrednostmi območje Ljubljane. Izpostavljenost človeka PBDE je posledica sodobnega načina življenja. Zato ne preseneča podobna porazdelitev vsebnosti PBDE v sestavljenih vzorcih materinega mleka na območjih Ljubljane in Bele krajine.

V preiskovanih vzorcih seruma je bila ugotovljena prisotnost:

-      gama heksaklorheksana (gama HCH): Izmerjene vsebnosti so v povprečju na ravni meje zaznavanja. Le v treh od 103 vzorcev so izmerjene vsebnosti pomembno višje od prevladujoče vsebnosti.

-      p,p-DDE (derivat DDT): Vrednosti mediane kažejo na splošno enakomerno obremenjenost prebivalcev vseh treh geografskih območij. Izstopajoče vrednosti pa odkrivajo pomembne razlike med tremi preiskovanimi geografskimi območji: Kočevsko kot najmanj obremenjeno in Belo krajino kot najbolj obremenjeno ter Ljubljansko območje vmes med njima.

-      heksaklorobenzen (HCB) je bil ugotovljen v treh vzorcih seruma na koncentracijski ravni meje zaznavanja, referenčna vrednost pa ni bila presežena.

-      PCB 138, PCB 150 in PCB 180: Rezultati preiskave kažejo na izrazito obremenjenost geografskega območja Bele krajine s PCB, posebno območja okrog Semiča. Ne glede na dejstvo, da referenčna vrednost ni presežena, pa zaradi analize sestavljenih vzorcev obstaja možnost posameznih višjih vsebnosti PCB, katerih vplivi na zdravje še niso zadovoljivo raziskani.  

 

Biokemijski označevalci funkcije ledvic

Dolgoročna izpostavljenost ledvic predvsem strupenim kovinam in obstojnim organskim onesnaževalom lahko privede do kroničnega obolenja, v najslabšem primeru tudi do odpovedi ledvic. Da bi odkrili nepravilno delovanje ledvic čim hitreje, so na voljo razni biokemijski označevalci v serumu in urinu. Rezultati označevalcev ledvične funkcije (vrednosti mediane) so pokazali, da ni statistične razlike med opazovanimi območji. V vseh obravnavanih območjih je bilo nekaj posameznikov, kjer so bile presežene referenčne vrednosti označevalcev.

Obdelava in interpretacija podatkov

Za vsakega preiskovanca v raziskavi so osebni podatki vodeni pod šifro, v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov in geografsko umeščeni v zemljevide s pomočjo orodij GIS (Geografski informacijski sistem). Na ta način pridobljeni podatki omogočajo nadaljnje analize in povezovanje z drugimi okoljskimi podatki.

 

Nekatere pomembne ugotovitve in nadaljevanje programa:

Nabor onesnaževal je bil ustrezen, saj večina raziskav po svetu in v Evropi razpolaga s podatki, ki jih lahko primerjamo z rezultati biomonitoringa v Sloveniji. V nadaljevanju programa z novim ciklusom vzorčenja (predvidoma po letu 2014) bo smiselno dodati nekatera nova onesnaževala, ki po podatkih v literaturi ogrožajo javno zdravje splošnega prebivalstva. Med te vsekakor sodijo hormonski motilci kot so: ftalati, bisfenol A ter cela vrsta pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu.

Tudi v tem primeru bo treba z naknadno analizo podatkov preveriti pomembne povezave med posameznimi parametri, ki lahko posredno kažejo tudi vzroke in posledice obremenitev. Z dodatno analizo bo treba ugotoviti povezave z rezultati drugih raziskav, s podatki o stanju okolja ter o zdravstvenem stanju prebivalstva. Šele dodatna skrbna analiza demografskih podatkov in podatkov o načinu življenja bo razkrila vzrok posameznih povišanih vrednosti.

Pri nadaljevanju raziskave po drugih geografskih območjih Slovenije bo treba upoštevati nekatere lokalne značilnosti, zlasti na onesnaženih območjih, kjer je treba število preiskovancev prilagoditi znanim podatkom o stanju okolja. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo strokovnjaki in sodelavci biomonitoringa na lokalni ravni.

Zaradi pojavljanja vse večjega števila novih kemikalij, ki smo jim ljudje izpostavljeni v vsakodnevnem življenju, so v številnih državah v Evropi in drugje že vzpostavili tako imenovane biobanke vzorcev. Biološke vzorce v teh biobankah spravljajo za daljša časovna obdobja pod zelo dobrimi pogoji, s katerimi zagotavljajo stabilnost in integriteto vzorcev. Tako lahko ugotavljajo vsebnost kemikalij, za katere danes še ne poznamo dolgoročnih negativnih posledic. Z rednim spravljanjem vzorcev je mogoče ugotavljati tudi časovne trende izpostavljenosti. Želimo, da bi tovrstno strategijo v nekaj letih uvedli tudi v Sloveniji.

Med izvajanjem prve faze biomonitoringa se je potrdila odlična usposobljenost slovenskih laboratorijev za izvedbo kemijskih analiz, sicer že prej potrjena z odličnimi rezultati v mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah. Pri biomonitoringu gre namreč za ugotavljanje vsebnosti zelo nizkih koncentracij kemikalij, kjer je kakovost analiznih rezultatov ključnega pomena. Pri tem je treba posebej izpostaviti sledljivost rezultatov s čim manj negotovostmi, kar je pogoj za primerljivost na evropski ravni in predvsem za zagotavljanje primerljivosti v različnih časovnih obdobjih.

Med najšibkejše dejavnike raziskave vsekakor sodi nizka stopnja udeležbe preiskovancev. Primerjava različnih načinov nabora preiskovancev (prek materinskih šol, porodnišnic, ginekoloških ambulant, sredstev javnega obveščanja) je pokazala, da je vključitev preiskovank kot osrednje ciljne populacije v raziskavo najučinkovitejša, če se prvi kontakt vzpostavi pri ginekologu. Ta način ima seveda slabost, da je nabor relativno počasen, zlasti zaradi slabe predhodne obveščenosti preiskovank, drugi vzrok pa so zelo strogi vključitveni pogoji v raziskavo. V nadaljevanju bomo zato več naredili za promocijo programa ter za vključevanje širše mreže ginekologov in drugega zdravstvenega osebja in tako zagotovili časovno zadovoljivo izvajanje programa. Zaradi postopnega dvigovanja starosti žensk pri prvi nosečnosti pa smo zgornjo starostno mejo za preiskovance obeh spolov povišali s 35 na 40 let.

Biostatistična analiza podatkov je ključnega pomena za pravilno in smiselno interpretacijo rezultatov biomonitoringa, na podlagi katere je mogoče podati pravilne zaključke za različne uporabnike ter izdelati pravilno oceno tveganja, pomembna pa je tudi za načrtovanje nadaljnjih študij in ukrepov. Ekspertiza je na tem področju v Sloveniji sicer prisotna, vendar obdelava podatkov biomonitoringa zahteva usklajevanje s postopki in metodami v širšem evropskem prostoru. Za celovito oceno stanja oz. obremenitev življenjskega okolja (zraka, vode in tal, hrane in pitne vode) je smiselno uporabiti obstoječe podatke programov spremljanja stanja okolja, med drugim programe monitoringov, ki se izvajajo v okviru pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter spremljanja zdravstvenega stanja prebivalstva Ministrstva za zdravje (MZ). Tudi podatki o prometni infrastrukturi, industrijskih virih onesnaževal in drugi lahko prispevajo k verodostojnejši oceni in vrednotenju rezultatov biološkega monitoringa. V Sloveniji bo zato treba vzpostaviti močno medsektorsko sodelovanje.

Končna  obdelava podatkov bo opravljena po vključitvi preiskovancev iz vse Slovenije in po povezavi teh podatkov s podatki o stanju okolja in drugimi, to je ob zaključku prvega ciklusa biomonitoringa leta 2014. Z nadaljnjo obdelavo podatkov bomo poskušali poiskati vzroke za vsa statistično pomembna odstopanja. Po zaključku analiz bodo vsi preiskovanci prejeli obvestila o rezultatih z obrazložitvami. Za posamezne preiskovance, katerih vrednosti pomembno odstopajo od referenčnih vrednosti, pa se sproti izvaja individualno obveščanje in svetovanje.

 

Za zagotavljanje sistema kakovosti in primerljivosti rezultatov je ključnega pomena aktivno sodelovanje naših izvajalcev v mednarodnih programih.  Na mednarodni ravni je pomembno zlasti sodelovanje s konzorcijem za humani biomonitoring COPHES (Consortium to Perform Human Biomonitoring on a European Scale), ki ga trenutno financira EU v okviru 7. okvirnega programa in pa DEMOCOPHES, ki je pilotna faza COPHES projekta in ga financira EU Direktorat za okolje (LIFE+). Institut Jožef Stefan, ki je izvajalec biomonitoringa v Sloveniji, je že od leta 2005 aktivno vključen v te programe. Slovenski izvajalci so pomagali vzpostaviti evropski meroslovni sistem za področje humanega biomonitoringa v okviru EURAMET in BIPM (metrska konvencija s sedežem v Parizu), pa tudi vpeljati meroslovni sistem v tekoče nacionalne in evropske programe.

 

Posvojitev ni preprost korak
Kakovostna priprava na posvojitev je zelo pomembna za preprečevanje težav in sproščeno, ljubeče vzdušje v posvojiteljski...
3
Zdravljenje s cvetnimi esencami
Cvetne esence so preprost, blag in varen naravni pripravek. Primerne so za vse, tudi otroke, dojenčke in starostnike. De...
2
Nezaželeno življenje
V meni je začelo rasti življenje. Vem zanj, a ga ne morem, ne smem, nočem čutiti, se ga veseliti, rasti z njim. Samo str...
2
Splošno o tabletki
Kontracepcijske tabletke so v zadnjih 50 letih zelo napredovale.
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Novosti na področju ginekologije
Po 5. kongresu ginekologov in porodničarjev Slovenije so strokovnjaki izpostavili ključne novosti: od uporabe laserske t...
Moram delodajalcu razkriti načrtovano nose...
Ali ste dolžni delodajalcu zaupati svoje načrte glede morebitnih nosečnosti, ko podaljšujete ali na novo sklepate delovn...




zanositev
Lelly28 RR

Ali ste se na zanositev pripravljale z npr. telovadbo, zdravo prehrano, refleksno masažo ali čim podobnim?