|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Prepovedane domače igrače v vrtcu

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 17.4.2019
Otroci tega občutka domačnosti in varnosti še nimajo tako zelo ponotranjenega, da bi ga lahko prav vedno, ko jim je težko, priklicali. Zato jim pomaga medvedek ali rumeni avtomobilček.

image
Samo otrok ve, kakšno vrednost ima zanj priljubljena igračka.
/11


Najprej moram poudariti, da se sama zavestno trudim, da se preveč ne vmešavam v kurikulum in pravila v vrtcu/šoli, ki ju obiskujeta moji hčerki.

Ko sta hčerki kdaj soočeni s kakšno nesmiselno ali po mojem prepričanju celo napačno vsebino, me o njej itak vedno zmedeni obvestita in potem doma sledijo burne debate, kaj je zdaj res - to, kar je povedala vzgojiteljica oziroma učiteljica, ali to, kar ju jaz učim.

Včasih moram dokaze iskati celo na spletu, da mi vendarle verjameta. Ker to, kar je rekla učiteljica, je tako rekoč sveto. Četudi jima redno sporočam, da se tudi odrasli motimo. In da tudi vse, kar piše v šolskem učbeniku, ne drži.

Kdo bi morda pripomnil, da na tak način rušim učiteljevo avtoriteto, pa se sama s tem globoko ne strinjam. Prepričana sem, da ju s takšnim kritičnim odnosom do vseh odraslih (vključno z mamo, ki niti pod razno nima vse prav!) v resnici učim razmišljanja s svojo glavo.

 

Drugače pa je, ko gre za vrtčevska oziroma šolska pravila. Pri teh jima vedno jasno razložim, da so takšna pravila vrtca/šole in da jih pač enostavno morata sprejeti, če želimo, da bosta lahko obiskovali ta vrtec oziroma šolo. Tudi, če se njima ali/in meni zdijo nesmiselna in popolnoma odveč.

Vedno jima tudi poskušam razložiti logiko, ki leži za pravili, ki enostavno ne morejo biti enaka kot doma, saj je v vrtcu in šoli veliko več otrok, so drugačni pogoji in vzgojiteljice/učiteljice pač morajo poskrbeti, da bo prav vsak otrok varen. Fizično in psihično.

Tako sem s hudo muko spregledala, da hčerki v vrtcu v toplih mesecih leta ne smeta biti bosi in se morata cel dan mučiti s prepotenimi stopali v usnjenih copatih. Ker bi potem hoteli biti vsi otroci bosi, pa bi se kakšnemu lahko spodrsnilo na ploščicah v stranišču, ali bi kdo koga pohodil po bosih nogah. In potem bi se starši pritoževali nad vrtčevskim kadrom, kako slabo skrbijo za varnost otrok. Zato so copati obvezni. Tudi poleti. Ajde, bomo preživeli. 

 

No, in potem se srečam z vrtčevskim pravilom, da otroci v zadnjih dveh skupinah pred šolo v vrtec ne smejo več nositi svojih igrač. Ponekod le ob petkih, ko je dan za igračo, ponekod pa tudi tega ni več. Ker tudi v šoli nimajo svojih igrač. Da se bodo navadili. 

In brskam naprej, v čem je pravzaprav "keč" tega pravila. In skupaj z vzgojiteljico ugotoviva, da je težava tudi v tem, da so otroci v vrtec nosili vse bolj dragocene igrače (traktorje, lego kocke in punčke), ki so se v vrtcu polomile ali celo pozabile, in potem so se starši jezili nad vzgojiteljicami, ker so tako slabo pazile in to dopustile. In da se otrok ni hotel igrati z vrtčevskimi igračami in sodelovati pri vrtčevskih dejavnostih, ker mu je bila ljubša igra z njegovo igračo. Ali da igrače ni hotel posoditi drugim in so bili drugi otroci žalostni ali so se počutili celo manjvredni, ker sami nimajo takšne igrače.

In tako so domače igrače prepovedane, da se vrtcu ni treba ubadati z vsemi temi težavami. In če temu dodamo še to, da bi to naj bilo v resnici dobro za njegov razvoj, da se bo otrok naučil se potolažiti sam brez igrače in se tako navadil na šolski sistem, je takšna odločitev zares videti dobra tako za otroka kot za vrtčevsko delo.

 

Toda, če vsaj malo poznamo razvojno psihologijo, vemo, da so takšne "domače" igrače otroku v resnici v tolažbo, ko se v vrtcu ne počuti najbolje. Ko sta se čez vikend mami in oči morda glasno sprla. Ali je bil na počitnicah pri babici in močno pogreša mami. Ali pa je imel konflikt s prijateljem, ga je strah neke novosti v vrtcu ali mu tisti dan v vrtcu nekaj ni bilo ok in tako bi mu to, da v roke prime svojo igračko, ki diši po domu, lahko zelo pomagalo.

Pa to ni nobeno razvajanje, temveč le zelo dobrodošla pomoč. Pomoč, ki bi jo v "čustveno normalni" šoli morali omogočiti tudi šolarjem v prvi triadi. Da imajo v svoji šolski torbici nek predmet, ki jim daje občutek varnosti. Kot to počnemo tudi odrasli z vsemi predmeti, ki jih nosimo v ženskih torbicah in žepih ter personaliziranih telefonih. S sabo po svetu nosimo dom in občutek domačnosti. Tako v predmetih kot v glavi.

Otroci tega občutka domačnosti in varnosti še nimajo tako zelo ponotranjenega, da bi ga lahko prav vedno, ko jim je težko, priklicali. Zato jim pomaga medvedek, rumeni avtomobilček, blokec, sponka za lase, kuli ali poseben predmet, ki je na prvi pogled videti popolnoma brez pomena in neke posebne vrednosti.

Toda za otroka je zelo pomemben in ima v tistem trenutku največjo možno vrednost!

 

Spomnim se svoje prve hčerke, ki je od drugega do približno šestega leta starosti  vsak večer v posteljo s sabo vzela nekaj igračk oziroma predmetov, ki so ji v tistem trenutku največ pomenile. Pa to ni bila vedno le plišasta igrača ali punčka, temveč so bile tudi lego kocke (včasih tudi cela hiša!), blokci, kamen, moj šal ... vsi možni predmeti, tudi trdi. Ki sem jih seveda potem, ko je zaspala, odstranila, da se ne bi poškodovala. Toda zaspala je obkrožena z vsemi temi svojimi predmeti, ki so včasih zasedli skoraj polovico postelje.

To je bil njen svet in predmeti, ki so ji veliko pomenili. In kdo sem jaz, da ji bom govorila, kaj je zanjo pomembno in da naj že pospravi te bedarije, ki nimajo kaj iskati v postelji?!

 

Tako da resnično upam, da tudi vrtec in šola ne bosta postala tako zasužnjena z varnostnimi pravili pred morebitnimi težavami in tožbami staršev (med katerimi so, če smo iskreni, nekatere zares nerazumne in popolnoma skregane z zdravo pametjo!) kot zdravstvo, kjer so skrbi zavarovalnice pred morebitnimi tožbami pacientov že zdavnaj premagale skrb za zdravje ljudi. Zares bi bilo žalostno in zelo zaskrbljujoče, če bi tudi v vzgojnoizobraževalnih institucijah sistem požrl bistvo teh institucij - dobro otroka. 

   


 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

 

 

 

 

 


Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

 

5 pomembnih razlogov ZA gibanje na prostem
Čas, ki ga otrok dnevno preživlja v naravi, na zraku mu pomaga pri razvoju na vseh ravneh. Igra na prostem pripomore k r...
4
Otroško ustrahovanje se lahko začne že pri...
S pozitivnim in usmerjenim pristopom v zelo zgodnjem otroštvu se lahko otroci naučijo svoje težave in t. i. negativna ču...
4
Kdo bo v živo prisluhnil Eriki Brajnik?
Dobili smo tri nagrajence, ki bodo lahko v živo prisluhnili naturopatinji Eriki Brajnik in številnim priznanim mednarodn...
4
BLOG: Kaj je mir v duši?
Vse preveč je trenutkov, ko si dovolimo, da na naše občutke, čutenja in misli vplivajo zunanji dejavniki. Tako si vse pr...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Naš je shodil že pri 11 mesecih!
Zakaj nam je tako zelo pomembno, da imamo tudi v razvojnem vidiku "uspešnega" otroka?
Miti in dejstva o avtizmu
Otroci in odrasli z motnjo avtističnega spektra (avtizem) se pogostokrat želijo vključiti v socialno interakcijo. Marsik...





sindarin

Kje najpogosteje kupujete igrače?

Baby Center (32%)

Pikapolonica (8%)

preko spletnih trgovin (1%)

v specializiranih majnih trgovinicah (1%)

supermarketi in hipermarketi... (10%)

ne morem reči, zelo različno (46%)


Število vseh glasov: 277

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!