Ali v naši družini lahko izrazimo tudi vsa negativna čustva? (Freepik.com)

/11 /11

Je tudi vam znan scenarij, ko vam vzgojiteljica poroča, kako je vaš otrok v vrtcu priden in sodelujoč, toda samo, da vas zagleda na vratih, pa se nenadoma spremeni v najbolj porednega otroka na svetu?

Vzgojiteljici seveda nič ni jasno. Vam pa tudi ne.

Preverimo, kaj se pravzaprav dogaja, ko je otrok najbolj poreden doma, in zakaj. 

Najbolj sproščeni in najbolj varni

Tako kot se tudi odrasli v službi in v družbi prijateljev vedemo drugače kot doma pred partnerjem in otroci - ki po navadi doživijo tudi našo najslabšo možno verzijo -, velja tudi za otroke.

Ker smo doma najbolj sproščeni in se počutimo najbolj varne, si tudi najbolj upamo biti to, kar globoko v sebi smo, kdaj tudi frustrirani in "poredni" - jezni, besni, nekontrolirani in povsem iracionalni.

Čeprav bi bilo logično, da smo do ljudi, ki jih imamo najraje na svetu, najbolj prijazni in ljubeči, v resnici velja obratno - domači so deležni tudi vseh naših "negativnih" oziroma neprijetnih čustev, ki jih nosimo v sebi. Pa to ne zato, ker jih ne bi imeli zares radi, temveč zato, ker se ob tistih, ki jih imamo najraje, počutimo najbolj varne. 

PREBERITE TUDI: BLOG - Ko me hčerka brcne, udari ...

Mamina podoba sproži gumb za globoko sproščenost

Ko torej pridemo popoldne v vrtec po otroka, ki se je cel dan trudil biti čim bolj priden - upoštevati vrtčevska pravila, četudi mu kakšno ni ustrezalo, biti čim bolj prijateljski do ostalih otrok, četudi je bil kdaj na njih jezen ali so ga užalostili, se na splošno vesti tako kot je "prav", pri čemer je moral kdaj svoja pristna čustva morda tudi potlačiti - mamina podoba v otroku sproži tako imenovan gumb za globoko sproščenost.

In s pritiskom na ta gumb globoke sproščenosti na plano v hipu pridejo vsi tisti potlačeni občutki in poredna vedenja, ki jih je otrok čez dan v vrtcu uspel nadzirati. Navzven je videti, kot da je otrok nenadoma čisto ponorel - ali začne glasno jokati "brez razloga", brcati ali razmetavati igrače, se upirati maminim naročilom ...

Toda v resnici nam otrok s takšno nenadno spremembo vedenja, ki se pojavi ob našem prihodu, kaže veliko zaupanje, ki sporoča: "Oh, končno je tu mami, pred katero se lahko povsem sprostim in iz sebe dam tudi vse tisto, česar v vrtcu nisem uspel izraziti."

PREBERITE TUDI: Kako vzgajati otroka z močno voljo?

Doma sem najbolj pravi janasti Jan

Nekateri starši bi morda sedaj želeli obtožiti vzgojitelje, da so slabo poskrbeli za otroka, da se v vrtcu ni uspel povsem sprostiti in izraziti tudi svojih "negativnih" občutkov. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da ne glede na to, kako zelo imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev razvito odnosno kompetenco in sposobnost empatije, se ne morejo (in ne rabijo) kosati s starši, ki imajo kakovosten in ljubeč odnos s svojim otrokom. Ki so torej dobri vodje družine.

Zato je seveda logično, da se bo otrok v družbi mame in/ali očeta, s katerim ima zelo dober odnos, vedno počutil bolj varnega, sprejetega in ljubljenega kot v vrtcu. In bo v vrtcu vedno nekoliko drugačen kot doma. S čimer ni prav nič narobe.

S takšnimi različnimi okolji otrok namreč vadi učenja različnih družbenih vlog. Doma sem sin in bratec Jan ter tisti najbolj pravi janasti Jan - od najbolj veselega do pobesnelega Jana. V vrtcu sem sošolec ter sodelujoč in ustvarjalen Jan. Pri babici sem prijazen in vljuden vnuk Jan. Pri prijatelju Joštu sem dober gost in igriv prijatelj Jan. Vse to sem jaz - Jan. 

PREBERITE TUDI: BLOG - Absurdnost kaznovanja

Otrokovo vedenje je vedno povabilo v njegov notranji svet

Kako se bo otrok vedel v različnih okoljih, pa ni odvisno le od tega, kako varnega in sprejetega se počuti doma oziroma v okolju, kjer je, temveč tudi od njegovega karakterja.

Visoko občutljivi otroci so po navadi tisti, ki so v drugih okoljih sodelujoči in tihi, medtem ko svoje prave frustracije pokažejo šele doma, saj so prepričani, da jih le domači zares razumejo. Kar je pogosto tudi res. Le mama razume, zakaj tiste nogavice, ki pikajo, niso ok. 

Otroci z močno voljo so lahko "poredni" tudi v vrtcu in šoli ter pri babici, če imajo občutek, da jih nekdo hoče prisiliti v kaj, česar sami nočejo. Takšni otroci so se pripravljeni obrniti tudi stran od staršev, če čutijo, da jih hočejo na silo spremeniti.

Otroci s šibkejšim samospoštovanjem so v drugih okoljih, pa tudi doma, pogosteje "pridni", saj so globoki v sebi prepričani, da si morajo ljubezen nekako prislužiti oziroma zaslužiti s "pravilnim" vedenjem. 

Otroci, katerih temeljne potrebe (ki jih ne smemo pomešati z otrokovimi željami!) niso uslišane, bodo tako doma kot v vrtcu povzročali težave, saj v resnici kličejo na pomoč ter si želijo, da jih končno ena odrasla oseba uzre in poskrbi za njihove osnovne potrebe. 

Otrokovo vedenje zato vedno vzemite kot povabilo, ne glede na to, kako "pravilno", ustrezno in "pridno" je. S svojim vedenjem nam namreč otrok vedno nekaj sporoča o svojem notranjem svetu in to največkrat nezavedno. Zato se pri "porednem" vedenju ne ustavite le pri kreganju in oštevanju, temveč si drznite pogledati "za" njegovo vedenje.