|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Kdor je že bil v Indiji, je videl ob cesti ležati mlajše moške, skrivenčene po prebolelem poliomielitisu (otroški paralizi). Šele takrat se je lahko zavedel pomena cepljenja proti nalezljivim boleznim.
Ključne besede:

image
/11


Nekaterih bolezni, proti katerim danes cepimo, v razvitem svetu skorajda ne poznamo več, o njih pričajo zgolj stari zdravniški popisi ter poročila iz držav, v katerih so te bolezni še aktivne.

 

Kakšen je namen cepljenja?

 

Namen cepljenja je zaščititi cepljenega pred nalezljivo boleznijo, ki je lahko za cepljenega usodna ali ima hude posledice. S cepljenjem vnesemo v telo mrtve ali oslabljenje mikroorganizme (npr. bakterije ali viruse), iz njih pridobljene antigene ali pa sintetične snovi. Na ta način preprečimo nastanek ali olajšamo potek bolezni. Cepivo lahko vnesemo v telo z injekcijo, lahko ga pojemo ali pa ga vdihnemo skozi nos. Cepimo lahko v enem ali več odmerkih, kar je odvisno od cepiva. S cepljenjem pričnemo kmalu po rojstvu in otrokom s tem zagotovimo ustrezno zaščito (Program imunoprofilakse in kemoprofilakse).

 

Kako je pri nas s cepljenjem?

 

V Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Sledimo vsem sodobnim, v strokovnem svetu sprejetim priporočilom. Uporabljamo sodobna, varna in učinkovita cepiva, ki ščitijo pred nalezljivimi boleznimi, ki bi bile lahko usodne. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstotno precepljenost otrok in mladostnikov za posamezno bolezen in s tem dosegamo dovolj dobro skupinsko zaščito, ki je nujna za zaustavitev širjenja povzročitelja bolezni med ljudmi. Cepimo po predpisanem nacionalnem programu cepljenja – Programu imunoprofilakse in kemoprofilakse za posamezno leto.

 

Ali je cepljenje proti gripi obvezno?

 

Vsako leto pred začetkom obdobja večjega tveganja za pojav gripe zdravstvena služba priporoča cepljenje prebivalstva. Odločitev za cepljenje pa je prepuščeno posameznikom. Dobro je, da se glede teh cepljenj posvetujemo z osebnim zdravnikom otroka ali mladostnika. Cepljenje je sicer najučinkovitejša zaščita pred gripo, ki se v Sloveniji ponavadi pojavlja med decembrom in februarjem. Najprimernejši čas za cepljenje je v mesecu novembru, saj se zaščitna protitelesa pojavijo šele v dveh tednih po cepljenju, zaščita pa traja nekaj mesecev.

 

Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in hemofilusu influence je za otroke in mladostnike v Sloveniji OBVEZNO. Za določene skupine je priporočeno cepljenje proti rotavirusni okužbi, gripi, klopnemu meningitisu, RSV bronhiolitisu, pnevmokoku in meningokoku. V primeru potovanj v kraje, ki so endemični za določene okužbe, se cepimo proti tem povzročiteljem. Ponavadi nas cepi izbrani pediater oz. zdravnik, v določenih primerih cepijo otroka ali mladostnika pod strokovnim nadzorom v bolnišnici, po predpisanih postopkih zagotavljanja varnosti, lahko tudi z drugačnimi cepivi (na primer s takimi, ki ne vsebujejo snovi, na katere je otrok preobčutljiv).

 

Zakaj bi cepili otroka proti davici?

 

V letošnjem letu 2008 so v državah EU poročali o povečanem številu ošpic in noric, poročali pa so tudi o primerih davice. Davica je sicer v zadnjih letih v Evropi redka bolezen, pogosta pa je predvsem v baltskih državah, še zlasti v Latviji. V Latviji je bilo zabeleženih 32 od skupno 38 prijavljenih primerov v vsej EU. Čeprav je precepljenost proti davici med otroki v Evropi visoka, je znano, da imunost po cepljenju proti davici ni doživljenjska, poleg tega pa obstajajo skupine ljudi, ki sploh niso cepljene. Zato je pomembno poleg vzdrževanja visoke precepljenosti otrok tudi redno poživitveno cepljenje proti davici, tako za adolescente kot tudi za odraslo populacijo in za vse tiste, ki potujejo na endemična območja. Je pa davica najbolj tvegana za majhne otroke, pri katerih se lahko bolezen konča tudi s smrtjo, zato je cepljenje za dojenčke obvezno.

 

Cepijo lahko samo imenovani cepitelji, ki so za delo usposobljeni (seznam cepiteljev je objavljen v Uradnem listu ). Cepljenje ni obvezno za otroke in mladostnike, pri katerih so podani zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Razlogi so lahko začasni ali trajni. Ugotovi jih osebni zdravnik otroka ali mladostnika pri pregledu pred cepljenjem in z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo.

 

V primeru začasnega razloga za opustitev cepljenja podatke o razlogu vpiše osebni zdravnik v zdravstveni karton, otroka ali mladostnika pa cepi, ko kontraindikacije minejo. Najpogostejši razlogi so akutne bolezni, pogosto prehladna obolenja ali poslabšanje dolgotrajnih, kroničnih bolezni, pa tudi nekateri postopki zdravljenja ali nejasna stanja, ki zahtevajo nadaljnje preiskave.

 

O trajnem razlogu za opustitev cepljenja z določenim cepivom pri otroku ali mladostniku odloča Komisija za trajne kontraindikacije za cepljenje. Odločitev komisije se vpiše v zdravstveni karton in v knjižico o cepljenju osebe.

 

Odklonitev cepljenja v Sloveniji

 

Cepljenje je obvezno, če niso ugotovljene trajne kontraindikacije. Cepljenje je namreč pomemben preventivni zdravstveni ukrep, ki ne prispeva le k ohranjanju zdravja posameznika, temveč ohranja tudi zdravje širše skupnosti. Reči, da se nam ni treba cepiti, ker se zanašamo na kolektivno zaščito (visoko precepljenost ljudi v skupinah, v katerih se gibljemo), je neodgovorno. Ljudje danes veliko potujemo in prenašamo veliko različnih bolezni, zato skupinska zaščita popolnoma odpove.

 

Ko sem pričela z delom v Veliki Britaniji, sem bila zelo presenečena, ko so poleg strokovne usposobljenosti zahtevali tudi mojo cepilno knjižico in do 6 mesecev stare rtg posnetke pljuč. Po premisleku sem se strinjala, da skupina ljudi, ki bi želela poleg novega prišleka dobiti še tuberkulozo, ne obstaja. Hkrati so na ta način zagotovljeni znani izhodiščni položaji, ki omogočajo zaščito ali zdravljenje pred bolezijo, pridobljeno na delovnem mestu.

 

Nisem prepričan, ali lahko cepijo mojega otroka, ker je kronično bolan.

 

Pomisleki glede cepljenja? Temeljito in odkrito se pogovorite z otrokovim osebnim zdravnikom. Če ste še vedno zaskrbljeni in neodločeni oz. ste še vedno prepričani, da obstajajo kontraindikacije za cepljenje, lahko sami pošljete prošnjo za obravnavo na Komisijo za trajne kontraindikacije za cepljenje, Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana. Komisija vas bo povabila na razgovor s svetovanjem in nato izdala svoje mnenje z navodili o nadaljnjem postopku osebnemu zdravniku vašega otroka ali mladostnika.

 

Kaj je cepivo?

 

Cepiva so pripravki, ki vsebujejo delce bakterij, virusov ali oslabljene mikroorganizme. S cepljenjem jih vnesemo v telo, kjer spodbudijo imunski odziv, kar imenujemo imunizacija. Nobeno cepivo ni 100-odstotno varno ali 100-odstotno učinkovito. Nekaj otrok zato ne razvije ustrezne imunosti in nekaj otrok ima ob cepljenju stranske učinke, ki pa so najpogosteje manj pomembni: bolečina na mestu vboda, izpuščaj ipd. Cepljenje v Sloveniji je organizirano tako, da se večina cepljenj opravi ob sistematskih pregledih. Pomembno je, da starši sami spremljajo program cepljenja in so pozorni na datume naslednjega cepljenja, še posebej, če so se preselili, zamenjali zdravnika ali pa zamudili načrtovano cepljenje. Pri spremljanju precepljenosti nam je v pomoč knjižica o cepljenju.

 

Knjižica o cepljenju je poleg zdravstvene kartice pomemben dokument, ki ga morajo imeti otroci in mladostniki pri obisku zdravnika ali ob sprejemu v bolnišnico vedno s seboj. Knjižica o cepljenju naj otroka spremlja tudi na potovanju. Če načrtujete potovanje v tujino, v kraje, kjer so potrebna dodatna cepljenja, se posvetujte z osebnim zdravnikom otroka ali mladostnika.

 

Zakaj cepiti v zdravstveni ustanovi?

 

Cepiva so občutljive snovi, ki ohranijo svojo kakovost od proizvajalca do cepitelja le z zagotavljanjem določene temperature prostora, v katerem jih hranimo. V zdravstveni ustanovi so prostori opremljeni po predpisanih sanitarno-tehničnih in higienskih standardih, ki zagotavljajo čisto in varno okolje za tovrstno delo. Zaradi možnosti nastanka alergičnega odziva, mora biti ob cepljenju pri rokah vsa predpisana medicinska oprema, da zdravstveno osebje lahko pravočasno, pravilno in v polni meri ukrepa. Cepljenje v zdravstveni ustanovi je standard, ki ga nudimo našim otrokom in mladostnikom.

 

Slišala sem, da cepljenje povzroča motnjo pozornosti in hiperaktivnost pri otrocih. Ali to drži?

 

Cepljenje ne povzroča motnje pozornosti in/ali hiperaktivnost. Motnjo pozornosti in hiperaktivnost (angl. attention-deficit/hyperactivity disorder, ADHD) ima 3–5 odstotkov vseh otrok. Gre za razvojno motnjo, pri čemer ima pri nastanku ADHD zanesljivo vpliv genetika. Na študijah dvojčkov so pokazali, da je kar pri 75 % otrok z ADHD najverjetnejši vzrok za nastanek motnje genetski. Gre najverjetneje za vpliv več genov, zlasti tistih, ki kodirajo proteine, ki sodelujejo v dopaminski poti. V 9–20 % pa so študije pokazale vplive iz okolja: kajenje matere, zapleti med nosečnostjo in med porodom ter majhen odstotek primerov, kjer bi lahko bil vzrok za nastanek ADHD prehrana, v kateri je bilo veliko aditivov, zlasti barvil. Morda kot zanimivost: Hipokrat je opisal bolnike, ki »se preuranjeno odzovejo na dražljaje in so nepozorni, kajti njihova duša je že pri naslednjemu vtisu«. Motnjo pozornosti pa je opisal tudi Shakespeare pri Kralju Henryu IV. kot «malady of attention«. Cepljenja pa takrat še niso poznali, kajne?

 

Nočem cepiti svojega otroka, ker cepiva vsebujejo živo srebro. Živo srebro pa je zelo škodljivo.

 

Živo srebro je težka kovina, ki jo najdemo v kamninah, zemlji in rastlinah ter kot posledico onesnaženja tudi v zraku, vodi in hrani. Ljudje prihajamo v stik z živim srebrom večinoma z uživanjem hrane (npr. tunine), kjer je prevladujoča oblika živega srebra metil živo srebro. Zastrupitve po zaužitju METIL ŽIVEGA SREBRA s hrano so bile v preteklosti večkrat opisane. Najbolj razvpit primer zastrupitve z metil živim srebrom je bolezen minamata, nevrološko obolenje z ataksijo, mišično oslabelostjo, motnjami vida in sluha, s paralizo, komo in celo smrtjo. Korporacija Chisso na Japonskem je med leti 1932 in 1968 spuščala v morje odplake, v katerih je bilo tudi metilno živo srebro. Akumuliralo se je v školjkah in ribah, ki so jih domačini jedli in se tako zastrupili. Pri njih se je razvila bolezen minamata. Sledili so številni ukrepi, tudi postavitev mednarodno sprejete varnostne meje izpostavljenosti živemu srebru v vsakdanjem življenju.

 

Res je, da so v preteklosti nekatera cepiva vsebovala TIOMERSAL, ki v telesu razpade na ETIL ŽIVO SREBRO, oba (tiomersal in etil živo srebro) pa sta po obstoječih dokazih veliko manj toksična kot metil živo srebro. Etil živo srebro se hitreje izloča iz človeškega telesa (pri dojenčkih celo hitreje kot pri odraslih) v primerjavi z metil živim srebrom, ki se akumulira v telesu. To pomeni, da postavljene varne koncentracije za metil živo srebro nudijo v primeru etil živega srebra še več zaščite.

 

Tiomersal je organska spojina. Vsebuje živo srebro, ki predstavlja približno 50 % celotne mase spojine. Uporablja se kot dodatek različnim zdravilom (imunoglobulini, očesni in nosni pripravki, ...), kozmetičnim pripravkom in tudi nekaterim cepivom. Cepivom se lahko dodaja kot konzervans, ker preprečuje rast bakterij in gliv. Omenjeni učinek je pomemben posebno ob uporabi stekleničk z več odmerki cepiva. Uporablja se tudi kot snov za inaktivacijo mikrobov v zgodnjih fazah proizvodnje nekaterih mrtvih cepiv. V teh primerih ostanejo po zaključku proizvodnje v cepivih zanemarljive, klinično nepomembne količine tiomersala, ki jih označujemo z izrazom tiomersal v sledovih.

 

Cepiva lahko delimo glede na vsebnost tiomersala v tri skupine:

 

1. Cepiva, ki ne vsebujejo tiomersala

Gre za cepiva, ki so večinoma pakirana kot enkratni odmerki (v teh primerih konzervans tiomersal ni potreben) ali pa so to cepiva, pri katerih bi tiomersal vplival na njihovo učinkovitost (živa cepiva, npr. cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam).

2. Cepiva, ki vsebujejo tiomersal v sledovih (manj kot 0,5 mikrograma tiomersala na odmerek cepiva oziroma manj kot 0,25 mikrograma živega srebra na odmerek cepiva)

V teh cepivih je tiomersal uporabljen le v proizvodnem procesu cepiva (npr. za vzdrževanje sterilnosti proizvodnih linij, inaktivacijo povzročitelja bolezni) in ni bil cepivu naknadno dodan kot konzervans. Žal se vsake molekule tiomersala iz cepiva kasneje ne da odstraniti.

3. Cepiva, ki vsebuje tiomersal v koncentracijah 10–50 mikrogramov na odmerek

V teh cepivih učinkuje tiomersal kot konzervans, torej preprečuje kontaminacijo cepiva z mikroorganizmi. Gre predvsem za cepiva, ki so pakirana v vialah z več odmerki.

 

Danes so vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, deklarirana s strani proizvajalcev kot »cepiva brez tiomersala«. Edino cepivo, ki vsebuje tiomersal v sledovih, je cepivo proti hepatitisu B, torej po SZO spada v 2. skupino cepiv, saj vsebuje manj kot 0,5 mikrograma tiomersala na odmerek cepiva, kar je klinično nepomembna koncentracija. Ostala cepiva ne vsebujejo tiomersala (po SZO spadajo v 1. skupino). Do leta 2001 so v ZDA zaradi boljšega nadzora umaknili tiomersal iz večine cepiv, ki jih uporabljajo v otroški imunizacijski shemi do 6. leta starosti. Podobne ukrepe so sprejele še nekatere evropske države, tudi Slovenija.

 

Zaradi potencialne toksičnosti tiomersala za človeka in posebno za otroka je bilo izpeljanih več mednarodnih, več let trajajočih študij, ki pa dokazujejo, da tiomersal v koncentracijah, uporabljenih v cepivih, ni škodljiv in ne povzroča nevroloških ter razvojnih motenj.

 

IZJAVA O AVTORICI:

 

Tina Bregant, dr. med., avtorica članka, nima nobenih pravnih, ekonomskih, osebnih ali drugih interesov z obravnavano tematiko članka.

 

POVABILO NA FORUM

 

Dragi starši!

 

Zavedamo se, da je obravnavana tema zelo široka in specifična. Mnogi ste neodločeni, sprašujete se, kaj je prav in kaj ne, zaskrbljeni ste zaradi možnih posledic, … Starši na forumu portala www.ringaraja.net vam ne morejo odgovoriti na strokovna vprašanja in vse pomisleke, vseeno pa si lahko izmenjate mnenja in izkušnje. Skrbi so manjše, ko jih delimo.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
6
Dan šole
OŠ Savsko naselje, 3. a PB, Blanka Peršin
5
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
4
Vse vsebine za starše otrok z ADHD na enem...
Mame otrok z ADHD se dnevno spopadamo z izzivi vzgoje otroka z ADHD, ki so včasih izredno izčrpajoči. Preverite, kako la...
4



Nižanje imunskega sistema
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem tre...
Ko se rodi otrok, se rodi mama
Danes ponosno predstavljam intimno otroško olje, ki je rezultat moje ljubezni do mojega otroka in moje zaščite do nje, k...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?