|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Dojenčki brez plenic - oživljena veščina sporazumevanja

Nina Radin, Združenje Naravni začetniki, 24.1.2010
Sporazumevanje z dojenčkom o izločanju oziroma koncept »brez plenic« prinaša v naše okolje davno pozabljeno veščino komuniciranja z otrokom in prepoznavanja znakov, kdaj bo otrok opravljal potrebo.

image
/11


Gre za naraven pristop k odzivanju na otrokove potrebe v zvezi z izločanjem in čistočo. Podobno kot so nekoč mislili, da se otroci rodijo slepi in ob rojstvu ne čutijo bolečine, jim zdaj ne priznavamo zavedanja o izločanju, sposobnosti nadziranja izločanja in potrebe po suhem in čistem – v vsakem trenutku, in ne čez nekaj ur, ob ponovnem previjanju!

Dojenček = kup plenic

Čeprav je koncept »brez plenic« v uporabi v večjem delu sveta in se počasi, a vzrajno širi tudi po Evropi in ZDA, živimo v družbi, kjer je dojenček prav gotovo sinonim za kup plenic. Zato ni čudno, da si večina dojenčka brez plenic težko zamisli. V družbi, kjer je povijanje v plenice norma, si je še toliko težje predstavljati komunikacijo in sodelovanje, ki ju glede izločanja lahko vzpostavimo z dojenčkom. Toliko bolj, ker velja splošno prepričanje, da mora biti otrok dovolj star, določeno stopnjo pripravljenosti pa mora kazati z jasnimi znaki, da ga lahko začnemo navajati na čistočo oziroma odvajati od plenic.

 

Plenice – breme za okolje

Dandanes se veliko staršev zaveda bremena, ki ga za okolje in nežno otrokovo kožo pomenijo plenice za enkratno uporabo, pri proizvodnji katerih se porabi velika količina naravnih virov in ki za razgradnjo potrebujejo več sto let. Veliko staršev meni, da je povijanje v plenice iz blaga bolj naravno, bolj udobno in ekonomično. Pa vendar tudi bombažne plenice pomenijo ekološko breme, saj na primer konvencionalno pridelan bombaž bistveno pripomore k uporabi umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, belil ipd., ki močno obremenjujejo naš planet. Na srečo obstaja preprosta, učinkovita, poceni in ekološko prijazna alternativa plenicam, ki malemu bitju zagotavlja življenje v čistem vse od njegovih najzgodnejših trenutkov na tem svetu.

 

Na plenico se otrok navadi

Pri ravnanju, običajnem v naši družbi, novorojenčka, ki je navajen na sterilno okolje v maternici, začnemo privajati na mokro ali pokakano plenico, s tem ko mu ne damo dovolj priložnosti, da bi lulal in kakal kam drugam. Ker se v naši družbi nismo naučili razpoznavati znakov, ki nam jih dojenček daje v zvezi z izločanjem, jih ignoriramo, zaradi česar dojenčkovo komuniciranje v zvezi z izločanjem počasi ugasne – svoje potrebe v zvezi z izločanjem preneha izražati. Po dovolj dolgem »prepričevanju«, da je primerno mesto za izločanje kar njegova plenica, ki je v tesnem stiku z njim, se počasi vda. Torej je treba nato otroka, ki smo ga končno navadili, da lula in kaka v plenico, po npr. letu in pol ali dveh letih resnično odvaditi od izločanja v plenico oziroma navaditi na izločanje zunaj nje.

Klasičen pristop k otrokovemu izločanju ne upošteva naslednjih pomembnih dejstev:

  • dojenčki se zavedajo svojih potreb v zvezi z izločanjem;
  • dojenčki glede izločanja znajo in želijo komunicirati na neverbalni, čustveni in čutni ravni ter ne potrebujejo čakanja do trenutka, ko lahko svoje potrebe ubesedijo ali jih logično razumejo;
  • dolgotrajno zavijanje v plenice je nepotrebno in pogosto uporabljeno prisilno – dojenčki se previjanju zelo pogosto upirajo (npr. bežijo s povijalne mize);
  • če imajo dojenčki možnost, znajo nadzirati izločanje in to počnejo prostovoljno;
  • dojenčki, katerih potrebe v zvezi z izočanjem oziroma čistočo prezremo ali zanemarimo in ki jim na te potrebe ne odgovorimo, jih sčasoma pozabijo oz. ignorirajo – ponovno so pripravljeni šele, ko začnejo intelektualno razumevati in ponovno odkrivati tisto, kar so njihova čutila »pozabila«.

 

Kdaj začeti?

Otrok je na sporazumevanje o izločanju pripravljen od prvega trenutka, ko pride na svet. Najugodnejši čas za začetek komunikacije je do približno šestih mesecev otrokove starosti. Ker pa so si dojenčki različni in nekateri svoje občutljivosti še dolgo ne izgubijo, je ugoden čas tudi po dopolnjenih šestih mesecih, zato se lahko sporazumevanja o izločanju lotimo pravzaprav kadarkoli.
Komunikacijo o izločanju lahko prakticiramo samo nekaj časa dnevno ali pa ves dan, samo doma ali tudi zunaj, s plenicami na ritki, za vsak primer, ali pa brez njih!

Opazujmo!

Na začetku opazujemo otročkovo mimiko, kretnje, glasovne znake in časovni vzorec izločanja ter upoštevamo intuicijo. Kadar dojenček lula ali kaka, uporabimo znak, ki ga bomo uporabljali kot geslo za lulanje oziroma kakanje. Uporabljamo lahko skupno geslo ali pa dve ločeni. Geslo uporabimo vsakič, kadar opazimo, da otrok izloča. Pustimo mu, da izloča v miru, tudi če je morda na nam neljubem mestu, po opravljeni potrebi pa brez negativnih pripomb počistimo. Isto geslo uporabimo, kadar mi sami ponudimo otroku priložnost za izločanje, kar storimo tam, kjer nam to ustreza: nad straniščem, umivalnikom ali kadjo, nad plastično posodo, ki jo imamo v ta namen nekje pri roki, da nam ni treba hoditi do kopalnice, ali pa otročka pustimo, da lula na plenico, ki jo namestimo v svoje naročje, v naravi itd.


Ob razvozlavanju otrokove neverbalne govorice, upoštevanju časovnega vzorca, lastne intuicije in (spo)znanja, da otroci več lulajo dopoldne kot popoldne, da lulajo v skupkih ob določenih delih dneva (npr. zjutraj večkrat zaporedoma), da lulajo kmalu po spanju, med globokim spanjem pa ne, začnemo ponujati priložnosti za izločanje.

 

Dojenček hitro razume

Otroček hitro poveže položaj (ta mora biti udoben in varen), v katerega ga namestimo, ter geslo za izločanje; asociacija ga kmalu spodbudi k sproščanju sfinktrov in posledično k izločanju. V nasprotju s klasičnim učenjem otroka ne navajamo na zadrževanje zaprtih sfinktrov, ampak na njihovo sproščanje, tako kot to počne vsakič, kadar lula in kaka. Otroček je z rojstvom pripravljen na življenje brez plenic, od nas pa je odvisno, ali bo izločal v plenico, ki je v tesnem stiku z njegovo kožo nekaj let, ali pa mu bomo omogočili bolj čist način življenja, se izognili različnim vnetjem, uporabi različnih mazil, ki jih preprečujejo, težavam z zaprtostjo – tej v veliki meri botruje prav uporaba plenic – krčem ter nepotrebnemu obremenjevanju okolja.

 

Podporna skupina »SSSS …«

V Ljubljani je pod okriljem Združenja Naravni začetki z letošnjim letom pričela delovati skupina »SSSS ... – LULAM!« – podporna skupina za motivacijo in pomoč staršem pri prepoznavanju in odzivanju na potrebe dojenčkov v zvezi z izločanjem, ki se srečuje enkrat mesečno. Razpored srečanj si oglejte na spletni strani www.mamazofa.org. Skupina ima ime po zvoku, ki se kot imitacija tekoče vode in stimulacija za lulanje uporablja po vsem svetu (ssss), hkrati pa simbolizira štiri pomembne vidike odnosa z našim novorojenčkom: spoštovanje, spoznavanje, sporazumevanje, sodelovanje. Spoštovanje do malega, od nas povsem odvisnega bitja namreč izkazujemo tudi s tem, da sproti poskrbimo za njegove potrebe v zvezi z izločanjem, potrebe po suhem in čistem, prav tako pa ga – kadar se o izločanju ne dogovorimo, preden se zgodi – ne puščamo v mokrih ali pokakanih plenicah. S konceptom »brez plenic« lahko pojasnimo in odpravimo marsikateri sicer nerazložljiv jok, okrepimo spoznavanje, sporazumevanje in sodelovanje s svojim dojenčkom ter povečamo zaupanje vase in v svoje sposobnosti,


Članek objavljen v Otrok in družina, Avgust 2009

Ritem spanja pri dojenčku
Novorojenčki spijo dvakrat toliko kot odrasli, vendar razdelijo spanec na več krajših delov. Poleg tega spijo enako dolg...
3
Skupno spanje - da ali ne?
Kje naj spi otrok? V svoji postelji, v svoji sobi že od rojstva dalje ali v skupni postelji skupaj s starši? Večno vpraš...
3
Najlepše glasbene uspavanke za dojenčka
Klasika, pravljične uspavanke, uspavanke z zvoki iz narave, uspavanke s sproščujočo frekvenco 432 Hz in Mozartove uspava...
3
Oprema dojenčka v starosti 9–12 mesecev
V tem obdobju dojenček vse bolj spoznava prostor in okolico. Starši mu moramo omogočiti varno raziskovanje in veliko mož...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Zastrupitve s čistili pri otroku
Pri nas je veliko število otrok, ki zaužijejo čistilo. Zastrašujoče je dejstvo, da toksikološka dežurna služba prejme vs...
Koprivnica pri otroku
photo
Koprivnica ali urtikarija je zunanji izraz akutne alergije in neprenašanja določenih snovi. Velikokrat vzroka zanjo ni m...




Šola za starše
Michonne RR

Ali ste v nosečnosti obiskovale šolo za starše?