Zastoj rasti ploda v maternici je eden izmed najpogostejših vzrokov za obolevnost oziroma umrljivost plodu.
Zgodnje odkrivanje zastoja v rasti je ključno.
O zastoju rasti plodu v maternici govorimo, kadar v nosečnosti ocenimo nizko težo otroka glede na krivuljo, ki nam kaže razporeditev porodnih tež v določeni starosti nosečnosti.
Kaj lahko vpliva na rast plodu?
Na rast plodu imajo v prvi polovici nosečnosti velik vpliv genetske napake (na primer Downov sindrom), medtem ko imajo v drugi polovici večjo vlogo dejavniki okolja v maternici. Pri teh je najpomembnejši pravilno razvit obtok hranil med materjo in plodom preko posteljice. Zastoj rasti plodu lahko nastane tudi zaradi nepravilnega izločanja hormonov pri plodu ali materi. Pojavi se lahko tudi zaradi raznih bolezni matere, kot na primer boleznih dihal, srčnih boleznih, povišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, raznih avtoimunih obolenjih ali pri bivanju na visoki nadmorski višini, kjer pride do motene oskrbe plodu s kisikom. Pojavi se lahko tudi pri raznih razvojnih nepravilnostih maternice, pri večplodni nosečnosti ali okužbah. Kot vzroke slabe znotrajmaternične rasti plodu je potrebno omeniti tudi vpliv slabe prehrane in težkega dela nosečnice ter raznih drog kot so cigarete in alkohol, poleg tega pa še marihuano, kokain, heroin in druge.
Tri skupine glede na zastoj rasti
Pri znotrajmaterničnem zastajanju rasti ločimo tri skupine plodov.
- V prvi skupini so plodovi, ki imajo zaradi okužb ali genetskih nepravilnosti nizek rastni potencial.
- V drugo skupino spadajo otroci, ki imajo nizko družinsko konstitucijo, pogosto pa so tudi njihovi starši nižje rasti,
- v tretjo pa spadajo plodovi, ki zaostajajo v rasti zaradi neugodnega okolja v maternici. Slednji so še posebej ogroženi saj imajo visoko stopnjo umrljivosti, ob porodu pa lahko pride do pomanjkanja preskrbe s kisikom.
Pomen zgodnjega odkrivanja
Ravno zaradi resnosti stanja, ki ga utegne predstavljati zastoj znotrajmaternične rasti, je potrebno njeno čim zgodnejše odkrivanje. Kot presejalna testa se uporabljata zunanja preiskava porodnice in zunanje merjenje velikosti maternice. Dokončno diagnozo postavimo po ultrazvočni preiskavi, ki jo moramo ponoviti v roku 10-14 dni. Če se ugotovi znotrajmaternični zastoj rasti plodu, je potrebno čim prejšnje vzročno zdravljenje. Kadar je vzrok razvojna nepravilnost maternice, je potrebna operacija, pri motenemu krvnemu pretoku preko placente se daje preventivno acetilsalicilna kislina (aspirin), svetuje se o prenehanju kajenja in morebitnega uživanja drog, ter pravilna prehrana nosečnice.
Pri znotrajmaterničnem zastoju rasti plodu se prizadeva za določitev najbolj optimalnega časa za rojstvo v rasti zavrtega ploda. Če so poleg tega ugotovljeni tudi znaki, ki kažejo na slabo stanje plodu, pa je potrebno presoditi tudi o nujnosti prekinitve nosečnosti.
Literatura:
- Slovenski Medicinski e-Slovar; 2002; Medicinska fakulteta v Ljubljani, Lek d.d.
- Pajntar, Novak-Antolič; 2004; Nosečnost in vodenje poroda; Cankarjeva založba.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Dobra novica - donacija Pediatrični kliniki
S predajo dveh aparatov za črpanje mleka Pediatrični kliniki UKC Ljubljana se je zaključila letošnja dobrodelna akcija L...
4
Doula, spremljevalka v obporodnem obdobju
Doula je oseba, ki s pomočjo svojega znanja in izkušenj nudi čustveno, fizično in informacijsko podporo ženskam v času p...
3
Nežno okrevanje po porodu
Nosečnost in porod močno vplivata na telo, zato je okrevanje ključno. Od uhajanja urina do poporodne čišče in nege dojk ...
3
Težave z očmi v nosečnosti
V času nosečnosti lahko pričakujete spremembe tudi pri vidu oziroma očeh. Pojavi se lahko povečanje že obstoječe refrakc...
3
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
/11
