Pri majhnih otrocih so vročinske bolezni dokaj pogoste, zato je dobro, da obvladamo merjenje vročine – da se merjenje ne spremeni v boj z otrokom.
Vročina sama po sebi ni bolezen, pač pa simptom najrazličnejših motenj in bolezni. Kljub temu pa moramo biti pozorni, predvsem pri otrocih, da povišana telesna temperatura ne naraste preveč in ne traja predolgo, saj lahko dolgotrajna visoka vročina ogrozi otrokovo zdravje.
KDAJ IN KAKO MERIMO VROČINO?
Otroku lahko vročino izmerimo pod pazduho, v zadnjiku in pod jezikom oziroma v ustih. Pod pazduho (aksilarno merjenje) merimo telesno temperaturo le pri večjih otrocih. V zadnjiku (rektalno merjenje) merimo vročino predvsem pri dojenčkih in malčkih. Izmerjena vrednost je pri tem načinu merjenja za približno 0,5 °C višja kot pri merjenju v ustih ali pazduhi. Merjenje pod jezikom (oralno merjenje) je nevarno, ker otroci v predmete v ustih radi ugriznejo, kar predvsem pri običajnih termometrih (z živim srebrom) lahko pomeni nevarnost zastrupitve z živim srebrom. Seveda lahko v teh primerih uporabljamo tudi povsem varne elektronske merilce.
Redno merjenje in beleženje vročine
Pri visoki vročini je smiselno preverjati telesno temperaturo na dve do tri ure!
Podatke o višini temperature in času merjenja si sproti zapisujte, saj so ti zapiski pomembni za zdravnikovo presojo o poteku bolezni.
DIGITALNI ALI ŽIVOSREBRNI TERMOMETER?
Pri rabi termometra z živim srebrom je potrebne več vaje in več previdnosti, saj se lahko hitro razbije. Nekaj napotkov:
– pred merjenjem morate temperaturo v termometru »zbiti« na 35 °C
– najboljši čas merjenja je 10 minut
Sodobni digitalni termometri olajšajo merjenje temperature. Čas merjenja je krajši, zvočni signal nakaže, kdaj je merjenje končano, digitalni prikaz pa olajša odčitavanje podatka o telesni temperaturi.
Pri uporabi običajnega ali digitalnega termometra pa velja opozoriti, da je treba po uporabi termometre razkužiti!
Ali veste?
Na trgu je danes mogoče dobiti tudi najnovejše infrardeče termometre, s katerimi lahko vročino izmerimo v nekaj sekundah, tudi v ušesu.
MERJENJE V ZADNJIKU
Najbolj natančne podatke o telesni temperaturi dobimo z merjenjem v zadnjiku. Pred vsakim merjenjem zbijemo živosrebrni stolpec do začetne vrednosti. To naredimo tako, da termometer močno tresemo v smeri od zgoraj navzdol. Še bolje pa je, da uporabljamo digitalni termometer.
Kako pravilno ravnamo?
1. Dojenček ali majhen otrok naj leži na hrbtu. Z eno roko ga primemo za gležnje in mu dvignemo noge ter jih tako držimo do konca merjenja.
2. Konico termometra pred merjenjem namažemo z nekaj kreme ali olja, da bolje drsi. Nato z drugo roko previdno potisnemo termometer v zadnjik.
3. Živosrebrni termometer tako držimo približno pet minut, pri digitalnem pa je čas merjenja ena do dve minuti oziroma do zvočnega signala. Nato odčitamo temperaturo.
Večjega otroka poležemo na bok s skrčenimi koleni. Tudi pri njem termometer med merjenjem držimo v roki, da ga otrok ne iztisne oziroma ne poškoduje.
MERJENJE POD PAZDUHO
Pod pazduho merimo telesno temperaturo predvsem pri večjih otrocih, saj je pri manjših otrocih in dojenčkih ta način merjenja precej nenatančen in zapleten. Pazduha mora biti suha, sicer lahko termometer prikaže nižje vrednosti, ki bi popačile sliko bolezni.
Kako pravilno merimo?
1. Pazduho do suhega obrišemo.
2. Namestimo termometer in pri tem pazimo, da ga otrok z nadlaktjo pritiska k telesu.
3. Pri digitalnem termometru merimo eno do dve minuti, pri živosrebrnem pa deset minut.
PREVIDNO!
Pri nepojasnjenih trebušnih bolečinah, zlasti na desni strani trebuha, merimo temperaturo pod pazduho in v zadnjiku. Če je v zadnjiku za več kot 1 °C višja kot pod pazduho, je to lahko znak, da gre za vnetje slepiča!
MERJENJE V USTIH
Merjenje v ustih z živosrebrnim termometrom je, kot smo že opozorili, za manjše otroke lahko nevarno zaradi zastrupitve. Zato je ta način merjenja primeren šele pri večjih otrocih, od šestega leta starosti naprej.
Potek:
1. Konico termometra namestimo v usta pod jezik.
2. Digitalni termometer z roko držimo v otrokovih ustih eno do dve minuti.
PRAVI ČAS ZA MERJENJE TEMPERATURE
Najprimernejši čas za merjenje temperature je zjutraj, ko se otrok zbudi, in popoldne, približno med petnajsto in sedemnajsto uro, ali ko se nam zdi, da ima otrok vročino. Po možnosti merimo temperaturo pred hranjenjem. Neposredno po jedi je temperatura zaradi spodbujene prebave večinoma višja kot sicer. Po zaužitem obroku znaša med 36,5 in 37,2 °C. Pri merjenju upoštevamo, da so vrednosti, ugotovljene pod pazduho, za približno 0,5 °C nižje, kot če temperaturo izmerimo v zadnjiku. Poleg tega je telesna temperatura zvečer nekoliko višja kot zjutraj. Naraste tudi, kadar se otrok čez dan vznemiri ali telesno napreza. Zato naj pred merjenjem nekoliko počiva.
PREMIŠLJENO ZBIJANJE TEMPERATURE
V otroštvu številne bolezni potekajo ob povišani temperaturi. Vročina je odziv telesa, z njo si pomaga v boju proti povzročiteljem bolezni. Zbijanje vročine je smiselno le tedaj, kadar je otrokovo splošno počutje močno prizadeto. Kljub vsemu pa lahko otroku prenašanje vročine vsaj malce olajšamo:
Mirovanje v postelji – poskrbimo za veliko svežega zraka v otrokovi sobi; pazimo, da je otrok dobro pokrit, vendar mu ne sme postati prevroče. Odeja in obleke naj bodo lahke, da prepuščajo zrak (bombaž ali svila).
Pogosta menjava perila – ker se otrok pri povišani temperaturi po navadi zelo poti, je dobro, da mu obleko in posteljnino pogosteje menjamo; hkrati ga lahko umijemo z mlačno vodo.
Veliko tekočine – otrok naj čim več pije, pijače pa naj mu teknejo; najprimernejši so sadni sokovi, mešanice sokov in mineralne vode ali pa čaji z medom in limono.
Mrzli obkladki na meča – z mrzlo vodo premočeno in ožeto brisačo ovijemo okrog otrokove goleni (ne sme segati čez kolena!) in jo nato previjemo še s suho brisačo, da se ne zmoči postelja. Obkladek pustimo delovati največ pet minut.
Povišana telesna temperatura močno vpliva na otrokovo počutje. Zavira tek, slabi koncentracijo in s tem sili bolnika, da se varuje. Nekateri otroci so tako potrebni varstva in ljubkovanja, drugi se hočejo osamiti in nočejo imeti opravka z nikomer. Oba načina vedenja sta povsem normalna, zato prisluhnite otroku in upoštevajte njegove želje.
PREVIDNO!
Zelo visoka vročina (čez 39,5 °C) vpliva na telesne funkcije in presnovo. Tolikšno vročino je nujno treba zbijati, saj bi lahko ogrozila otrokovo zdravje, če bi trajala predolgo!
Članek objavljen v Otrok in družina, Februar 2009
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: