Vsi si želimo izboljšati svoje zdravje in svojim otrokom omogočiti najboljši možen začetek življenja. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nove raziskave razkrivajo, da je prvih 1.000 dni življenja – od trenutka, ko otrok začne iz materinega telesa prejemati hranila, pa vse do uvedbe goste hrane – ključno obdobje za oblikovanje zdravih prehranskih navad.

Zmanjšan vnos sladkorja v zgodnjem obdobju, na ravni, ki jo priporočajo nutricionisti, je povezan z 35 odstotkov manjšim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in 20 odstotkov redkejšim pojavom visokega krvnega tlaka.

Nizek vnos sladkorja v prehrani, kaže raziskava, povzroči, da se kasneje pojavijo kronične bolezni – pri ljudeh, ki so bili v zgodnjem obdobju manj izpostavljeni sladkorju, se sladkorna bolezen v povprečju pojavi štiri leta kasneje, visok krvni tlak pa dve leti kasneje.

Tadeja Gračner z Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu pojasnjuje, da izpostavljenost nizkim ravnem sladkorja v maternici in v zgodnjem razvoju znatno zmanjša tveganje za pojav sladkorne bolezni in hipertenzije desetletja kasneje – in tudi, če se bolezni pojavijo, se razvijejo kasneje.

Raziskovalci so pri tem izkoristili t. i. »naravni eksperiment« iz povojne Velike Britanije, kjer so bila po drugi svetovni vojni skoraj desetletje uvedena omejevanja sladkorja in sladkarij, ki so jih ukinili leta 1953.

V tistem času je bil dovoljen vnos sladkorja primerljiv z današnjimi priporočili za zdravo prehrano, a se je takoj po odpravi omejitev poraba sladkorja podvojila – s 40 na 80 gramov dnevno.

Z uporabo podatkov britanske biobanke so znanstveniki primerjali zdravstveno stanje 38.000 ljudi srednjih let, ki so bili spočeti ali rojeni v času omejitev, in 22.000 tistih, spočetih takoj po njihovi odpravi.

Analiza, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je bila stopnja sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka bistveno nižja pri tistih, ki so bili spočeti in dosegli drugo leto starosti v času, ko je bil sladkor omejen.

Britanska nacionalna zdravstvena služba priporoča, da prosti sladkorji – tisti, ki se dodajajo hrani in pijači ali se naravno pojavljajo v medu, sirupih in sadnih sokovih – ne predstavljajo več kot pet odstotkov dnevnega vnosa kalorij, kar ustreza 30 gramom oziroma sedmim kockam sladkorja. Povprečen Britanec pa zaužije dvojno količino.

»Vsi si želimo izboljšati svoje zdravje in svojim otrokom omogočiti najboljši začetek življenja. Zmanjšanje vnosa dodanega sladkorja je močan korak v tej smeri – vendar to ni lahko. Dodan sladkor je povsod, celo v hrani za dojenčke in malčke, otroci pa so nenehno izpostavljeni oglasom za sladkarije,« opozarja Gračner.

Prvi korak je povečanje ozaveščenosti in izobraževanje staršev o zdravem prehranjevanju. Drugi pa je veliko zahtevnejši.

»Prehranska industrija mora prevzeti odgovornost in spremeniti sestavo otroške hrane tako, da bo vsebovala bolj zdrave sestavine. Prav tako je treba urediti trženje in cene živil z dodanim sladkorjem. Z boljšim izobraževanjem, informacijami in pravimi spodbudami bi starši veliko lažje zmanjšali vnos sladkorja – zase in za svoje otroke,« zaključuje Gračner.

Vir: RTS