|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kaj storiti, ko otrok besni in trmari?

Dr. Petja Kovačevič, Zavod Igrivi svet, 21.11.2018
Ko se zgodi, da se malček v trgovini razjezi, ker mu ne želimo kupiti vseh sladkarij, ki si jih je izbral in ostali nakupovalci z zanimanjem pričakujejo našo reakcijo, se znajdemo pod pritiskom, kako ustrezno odreagirati. Kaj storiti?

image
Vam je poznano?
/11


Pogosto se starši sprašujejo, kako svojega otroka naučiti lepega vedenja brez neprimernih izpadov in konfliktov. Da bo znal slediti navodilom, ubogal in upošteval naročeno. Se podredil nareku odraslih, vendar hkrati ne prezrl sebe. Se naučil postaviti zase med vrstniki, kjer bo to potrebno.

Ko se zgodi, da se malček v trgovini razjezi, ker mu ne želimo kupiti vseh sladkarij, ki si jih je izbral in ostali nakupovalci z zanimanjem pričakujejo našo reakcijo, se znajdemo pod pritiskom, kako ustrezno odreagirati. Da bomo ohranili sebe in otroka ter onemogočili občinstvu kritik. Počutimo se nemočno in jezno. Sram nas je, ker nas toliko ljudi opazuje. Kaj storiti?

 

Ali slišim, kaj mi otrok pripoveduje?

Biti v stiku z otrokom pomeni, da vemo, kaj se z njim dogaja. Ga začutimo v njegovem počutju. Ali ima slab dan, ali je utrujen, lačen, potrebuje objem? Kako mu lahko v njegovih potrebah pridemo nasproti? Starša sta tista, ki najbolje poznata svojega otroka in mu lahko sledita v izražanju sebe. Ker otroci še ne zmorejo ubesediti svojega doživljanja v tolikšni meri kot odrasli, nas potrebujejo, da jim pomagamo razumeti, kaj se dogaja z njimi. Upor in jezo si lahko razlagamo tudi kot iskanje naše pozornosti in povezanosti. Saj, ko smo v stiku z otrokom, ga lažje začutimo in si dovolimo slišati, kaj nam resnično želi povedati.

 

Starši običajno zaradi narave dela nakupe opravljamo pozno popoldan. Otroka poberemo v vrtcu ali šoli in se odpravimo v trgovino. Tam pa se nam lahko pogosto dogaja, da se otrok trma in neprimerno obnaša. Ne želi nam slediti ali kriči, se upira ipd. Pomembno se je vprašati, kaj nam želi s svojim vedenjem sporočiti. Ali je mogoče utrujen? Ali potrebuje umirjen čas z nami? Ali je lačen? Je imel naporen dan?

 

Čutim njegovo stisko?

Otrok se v prvih letih življenja uči samoregulacije tako, da nas pri tem opazuje. Samoregulacija pomeni, da mu pokažemo in ga naučimo, kako se lahko sam pomiri. Zato najprej umirimo sebe, saj nam takšno stresno vedenje običajno povzroča stisko. Lahko nas je strah ali sram in se jezimo na otroka. Potem ga začutimo v tem, kaj doživlja in mu dovolimo, da se izrazi v svoji stiski. Smo ob njem. Poimenujemo stisko in opišemo čutenja, ki smo jih pri tem zaznali. Predelamo stisko sami v sebi, se z njo soočimo, sprejmemo in umirimo. Ponudimo rešitev ali (odvisno od starosti in situacije) vzbudimo motivacijo v otroku, da rešitev sam poišče.


Ne kritiziramo, ponižujemo in sramotimo otrok v njihovih frustracijah, saj si tudi sami ne bi želeli, da bi nam v stiski nekdo, ki ga imamo radi in mu zaupamo, sporočal, da smo nesprejemljivi in da to kar doživljamo ni dovoljeno. 

 

Z veliko mero zaupanja vase, umirjenosti, vztrajnosti in potrpežljivosti: »Dogovorila sva se za eno sladkarijo in ne pet. Izberi eno in ostale nesi nazaj. (Otrok začne cepetati, kričati …) Vidim, da si jezen. Takole cepetaš in kričiš. Tukaj sem ob tebi. Ko boš pripravljen, bova skupaj odnesla nazaj ostale sladkarije ali pa jih odneseš sam, kot želiš?« V takšnih trenutkih nas otroci močno potrebujejo, ker stopimo v vlogo prevajalca in čutenja izražamo v besedah. Ob tem se počutijo varni in poglobijo zaupanje v nas (in vase). Damo jim vedeti, da niso sami, da jim stojimo ob strani in tudi takrat, ko jim je težko in nečesa ne morejo doseč/dobiti/imeti.

 

Na takšen način se bo otrok naučil, kako se pomiriti in ko bo starejši, bo to lahko naredil sam. Vedel bo, kaj čuti, kaj se z njim dogaja in se bo temu primerno znal odzvati. Vedel bo tudi, komu lahko zaupa in kdo mu bo stal ob strani ter z njim iskal rešitve. Pridobil bo zaupanje v odrasle in se naučil, da lahko od svojih bližnjih pričakuje spoštljivost, pomoč in zaupanje (da mu bodo stali ob strani). In da je to kar čuti sprejemljivo in obvladljivo.

 

Ali so meje in pravila jasna?

Sporočila o tem, katerih pravil se je potrebno držati in kakšna so pričakovanja do otrok, morajo biti jasna. Meje morajo biti jasne in razumljive, saj omogočajo varnost in orientacijo, kaj se sme in česa ne ter zakaj. Meje otroku pomagajo, da bo kasneje na sprejemljiv način znal uveljaviti svoje interese, pričakovanja mnenja in ideje, da se bo znal postaviti zase.

Postavimo jih v dogovoru z otroki (pri tem sledimo njihovim zmožnostim). Naj bodo realne, razumljive in primerne starosti otroka. Z doslednim sledenjem vnaprej postavljenim mejam bomo v otrokovem življenju razpeli mrežo varnosti, ki ga bo obvarovala škodljivih posledic negotovosti in strahu.

 

In ob prebiranju sporočil otrokovega vedenja ne pozabimo na pohvalo, takrat ko nas upošteva in sledi navodilom. Prav tako pa imamo lahko tudi sami trenutke, ko v stiski odreagiramo na način, za katerega nam je kasneje žal. Dovolimo si biti ranljivi in se opravičiti za svoje ravnanje.

 

Kaj se dogaja v nas?

Ob čustvenih izbruhih nas otroci potrebujejo, da smo v stiku s sabo in umirjeni. Pogosto pa nas določena vedenja spravijo iz tira, razjezijo, osramotijo in razočarajo. Ob teh doživljanjih se lahko vprašamo, katere bolečine, spomine in rane, se odpirajo, ko otroci to počnejo. Lahko si vzamemo ponujeno priložnost, poskrbimo za svojo osebnostno rast. Si dovolimo biti ranljivi in v varnih ter zaupanja vrednih odraslih odnosih predelamo svoje bolečine. Otroci nas potrebujejo tukaj in zdaj. Tako kot smo mi potrebovali svoje starše.

 

Dr. Petja Kovačevič je doktorica zakonske in družinske terapije ter univerzitetna diplomirana komunikologinja. V zavodu Igrivi svet se ukvarja z vprašanji o vzgoji in starševstvu. Več informacij o njihovih programih dobite na www.igrivisvet.siinfo@igrivisvet.si in 040 818 122.

Dr. Petja Kovačevič na portalu Ringaraja.net odgovarja na vprašanja o vzgoji in starševskih stiskah ter zakonskih in družinskih težavah. Svoje vprašanje ji lahko zastavite TUKAJ.

 

Zdravi zajtrki za zdrav začetek šolskega leta
Preverite odlične ideje za zares zdrav zajtrk, ki jih je za Ringaraja.net pripravila Irena Tomažin, mama treh otrok in u...
7
Otrokove pravice
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora vsaka država otroke ščititi ter mora v prvi vrsti upoštevati njihove kor...
4
Šolske domače naloge - 5 zlatih pravil
Tako kot odrasli imajo tudi otroci kdaj "slab dan", ko jim je vse odveč in se nikakor ne morejo spraviti k domači nalo...
4
Otroško ustrahovanje se lahko začne že pri...
S pozitivnim in usmerjenim pristopom v zelo zgodnjem otroštvu se lahko otroci naučijo svoje težave in t. i. negativna ču...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Odnos mama-hči
Odnos mama-hči je zame zelo pomemben tudi zato, ker v materini družini tistega pravega odnosa med mamo (mojo babico) in ...
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...




Zajtrk
Michonne RR

Ali vaši otroci zajtrkujejo pred odhodom v vrtec/šolo?