Kako epilepsijo zdravimo? (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Epilepsijo navadno prepoznamo po epileptičnem napadu, vendar moramo vedeti, da morajo biti napadi ponavljajoči, da govorimo o epilepsiji. Epileptični napad vsaj enkrat v življenju namreč doživi kar 10% ljudi, medtem ko ima od 3 do 5% ljudi epilepsijo samo v nekem obdobju.

Epilepsijo ima 40 milijonov ljudi, treba je vedeti, da je mnogokrat povsem obvladljiva in ljudje lahko s tem stanjem živijo polno življenje.

Epilepsija v otroštvu

Če se epilepsija pojavi v otroštvu, je velika verjetnost, da bodo napadi izveneli - približno 2/3 vseh otrok preraste epileptične napade do obdobja najstništva - in tem osebam zelo verjetno ne bo treba jemati zdravil v nadaljnjem življenju.

PREBERITE TUDI: ADHD: Motnja pozornosti in nemirnosti

Je pa pomembno, da vzdržujejo zdrav življenjski slog, ki pomeni manj napadov in manj posledic - tako fizičnih kot tudi psihičnih. Večkrat se namreč lahko zgodi, da otrok zaradi napadov trpi v šoli in ga tudi socialno izključijo. Kar 90% otrok z epilepsijo obiskuje šole in vrtce po rednem programu. Izjema so zgolj tisti, ki jim hude oblike, večkrat tudi v kombinaciji z drugimi nevrološkimi motnjami, povzročijo zmanjšanje duševnih sposobnosti in/ali spremembe osebnosti.

Kako izgleda epileptični napad?

Epileptični napadi so posledica pretiranega električnega proženja v živčnih celicah in si lahko zelo različni. To je odvisno od tega, v katerem delu možganov se motnja pojavi in na kolikšen del se razširi. Nekatere napade je zelo težko zaznati - gre zgolj za odsotno strmenje v prazno (kar se največkrat pojavi pri otrocih), pri drugih pa bolnik pade po tleh, ima krče ...

PREBERITE TUDI:  Ajurvedska pomoč pri slabokrvnosti

Vzroki

Pogosto (pri skoraj polovici ljudi) vzroka ni mogoče natančno opredeliti, jih je pa veliko - od poškodbe glave in možganov, do okužb, prirojenih motenj v dozorevanju možganov, zastrupitve, pa okvare možganov ob rojstvu.

Diagnoza

Včasih je zelo težko diagnositicirati epilepsijo, saj v večini primerov napad že mine, ko oseba pride do zdravnika. Diagnozo postavi nevrolog, ki si bo pomagal z različnimi testi in dejanji:

- čimbolj podroben opis dogodka/napada (to najlažje povedo osebe, ki so bile ob posamezniku)

- družinska anamneza: pri otrocih je najbolj pomembno, kako je potekala nosečnost, porod, poškodbe glave ...

- pretekle bolezni in poškodbe

- telesne preiskave: oceni se nevrološko, srčno, mentalno stanje in naredi krvne preiskave

- nevrološke preiskave (najpomembnejša je elektroencefalografija, snemanje električnih aktivnosti možganov)

V primeru, ko gre za otroka in je to prvi napad, ga pregleda njegov pediater, če se napad ponovi, je napoten k pediatru nevrologu.

PREBERITE TUDI: Otrok bi moral biti na prostem 4 do 6 ur VSAK DAN

Zdravljenje

Prva zdravila za epilepsijo so bila uporabljena že leta 1857, do danes pa poznamo že več kot 20 različnih. Zdravnik se na podlagi večih dejavnikov (vrsta, pogostost napadov, starost ...) odloči, katero zdravilo in v kakšnem odmerku bo predpisal.

Če poznamo sprožilec napadov, se mora posameznik izogibati tudi temu. Včasih se predpiše tudi dieta - predvsem ko govorimo o otrocih. Prav pri otrokih je še posebej zapleteno, saj na zdravila različno odreagirajo, univerzalna terapija za to stanje pa ne obstaja.

Epileptični napad, ki ni epilepsija

Epileptični napadi se lahko pojavijo tudi posamično in ne pomenijo epilepsije, ampak so povezani s kakšno drugo boleznijo. Pri otrokih je to najpogosteje povezano z:

- vročinskimi krči (napad sproži visoka vročina)

- vnetje možganov (meningitis in encefalitis)

- poškodba možganov

- presnovne motnje

- nizka raven sladkorja

- huda stanja pri ledvičnih in jetrnih okvarah.

PREBERITE TUDI: Kdo so otroci, ki nimajo alergij in niso bolni