/11 /11

Včasih se sprašujem ali so zanimanja za različne stvari resnično v genih. Priučena zagotovo niso, saj se je moj sinko še preden smo mu začeli kazali fantovske reči, odkrito zanimal zanje. Lahko mi verjamete, da ga sama nikoli na bi napeljevala na to, da bi vzljubil motorje. Ampak, glej ga zlomka, ko je bil star le nekaj mesecev, ko je šele začel kazati zanimanje za okolico, se je že obračal za njimi. Eden njegovih prvih naučenih zvokov, ki jih je posnemal je bil ravno zvok motorja: „Brrrrm, brrrrm.“

Pa ne le motorji in avtomobili. Tudi orodja so blazno zanimiva. Ni lepšega kot takrat, ko ga kateri od dedijev pelje v garažo in mu pusti uporabljati kakšen kos pravega orodja.

Eno izmed Gajevih mnogih priljubljenih opravil je žaganje: „Jiga, jaga.“ poje žaga … si rad zapoje, kadar v roki drži orodje, ki je podobno pravi žagi. Z njim pa tudi že pravilno oponaša pravo opravilo. »Žago« prime z obema rokama in žaga.

… rom pom pom kladivo … Tudi kladivo je zelo zabaven rekvizit: „Prav zares. Zelo glasne zvoke oddaja, kadar z njim udarim po posodi z igračami. In mami me je kar pustila, da to počnem, dokler …“ … dokler nisem opazila, da plastično kladivo, na posodi pušča odtise vsakega udarca.

„Tok tok“ ali „Toka“ rad napove mali sinko, preden se opravi na novo tolkarsko misijo. … mi pa vsi najboljše volje delamo marljivo. Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi … In pri njeni obnovi bomo zagotovo rabili „Torno!“ se je razveselil Gaj, ko mu je babi kupila njegovo najljubše orodje, ki ga je pri svojem prijateljčku vedno navdušeno uporabljal, kadar koli ga je zagledal. In sedaj je orodje, ki ga večina pozna kar pod besedo torno (ali pravilno pneumatski vrtalnik), prevzelo vlogo glavne igrače v stanovanju. Redno ga uporablja na vsakem koraku.

Zadnjič, sem mu dovolila, da ga je imel pri sebi celo na postelji. „Naj mu bo, naj se igra z njim pred spanjem, če želi,“ sem razmišljala tisti dan, ko ga je dobil.

In za kako boleče se je izkazalo to razmišljanje. Tik pred spanjem je mali Gaj veliki torno začel dvigovati v zrak. „Gaj, torno ni za dvigovanje,“ sem še uspela reči, preden mi je ta težka reč padla na glavo. „Auč, pa ne že spet!“ sem bila kar malo jezna, ko se začutila pekočo bolečino nad očesom. Še ena poškodba! Rahla krvavitev, katere posledica je bila le odrgnina in otečen predel, kjer je torno pristal, sta bila nova pokazatelja, kako je otroška igra lahko nevarna. Sem vam že omenila, da ima tudi Matej trajni »suvenir« na veselo rajanje po dnevni sobi? On se lahko »pohvali« s počenim zobom. Morda bova morala razmisli o dobrem nezgodnem zavarovanju. J