Se tudi tebi zdi čas za branje knjige nemogoči luksuz? (Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če si mama (in to ne glede na število otrok), si se v času materinstva - to si upam trditi - gotovo velikokrat vprašala, kje naj najdem še čas zase.

Pa ne le za tušrianje in umivanje las ter nakupovanje v miru. Temveč za tisti čas, ko je mir v hiši vsaj pol dneva ali celo cel dan. Ali več dni.

Za tisti čas, ko je pralnemu stroju dolgčas in ko ti ni treba ves čas nekaj kuhati, streči, pomivati, pospravljati …

Materinstvo je namreč svojevrsten izziv. Ne glede na to, koliko lepih stvari prinaša (ki jih je zagotovo veliko), je po svoje tudi zahtevno. Če niso zahtevne vse dodatne obveznosti, je - vsaj v mojem svetu - zahtevna tista posebna odgovornost, ki se pojavi že, ko zanosiš.

Kaj šele, ko to novo bitje spraviš na svet!

Zagotovo ste slišale že mnogo nasvetov, da kot mame ne smete pozabiti nase in da si morate vzeti čas zase. In da si je potrebno vzeti čas tudi samo za partnerja. Skratka en kup nekega časa, za katerega je čutiti kot, da ga sploh ni. No, tako se vsaj zdi na prvi pogled.

Kajti, če se zares poglobimo v to materinsko žrtvovanje časa za druge, hitro ugotovimo, da je v resnici nezdravo biti otroku na razpolago ves čas. Nezdravo tako za otroka kot za mamo, partnerja oziroma njuno partnerstvo in družino.

Pa brez skrbi, tudi meni se zdi, da sem v resnici ves čas z otrokom.

To, da sodobne mame preživimo preveč časa z otrokom, je posledica tudi tega, da so se spremenile razmere v družbi. Včasih so bile družine večje in več generacij je živelo skupaj, tako da so si ženske med sabo lahko zelo pomagale.

Toda danes pa mamica po končanem očetovem porodniškem dopustu ostane bolj ali manj sama med štirimi stenami. Njena mama oziroma otrokova babica je pogosto še zaposlena ali pa je doma v drugem, velikokrat oddaljenem kraju. Podobno velja tudi za taščo. Tako je seveda logično, da mora biti mama ves čas z otrokom, saj konec koncev sploh nima druge izbire.

Toda, kaj pa lahko - če si tudi ti tako kot sem bila jaz na porodniški tako rekoč ves čas sama med štirimi stenami - vseeno narediš? Vsaj potem, ko prenehaš z dojenjem ali je dojenje že možno nekoliko prilagoditi.

1) S partnerjem lahko določita en dan (ali morda tudi več dni?) v tednu, ko bo partner sam z otrokom. Otrok nima samo mame, ima vendarle tudi očeta, zato je dobro, da mame podarimo očetu možnost in priložnost, da s svojim otrokom naveže globlejši stik.

2) S svojo mamo ali/in taščo se dogovorite, da pride enkrat (ali večkrat) na teden popazit vašega otroka za uro, dve ali tri. Medtem ve obiščite gozd. Ali si privoščite masažo. Ali savno. In ne, v tem času nikar ne pospravljajte, ne perite, ne likajte in ne čistite! Raje se z mamo/taščo dogovorite, da po varstvu otroka ostane še malo dlje in jo prosite za pomoč tudi pri teh gospodinjskih opravilih.

3) Če imate prijateljico, se z njo dogovorite, da vam tudi ona popazi otroka za kakšmo uro ali dve. Če še nima otrok in jo je strah, ali bo zmogla, ji otroka lahko zaupate med vozičkanjem, ko otrok spi in vas ne potrebuje.

Tanja Želj je ambasadorka zdravega načina gibanja, razmišljanja in življenja. Je idejni in strokovni vodja pilates centra Tanergija®, vodi tudi spletni projekt Fit okoli 40. Jedro njenega življenja je njena družina – hčerka Ela in partner Mark.

Njene ideje ter več informacij o njenem delu in storitvah najdete na Tanergija.si in na Tanjazelj.si.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.