Zakaj ne moremo potolažiti dojenčka? (F: pixabay.com)

/11 /11

Jok je dojenčkovo osnovno komunikacijsko sredstvo, s katerim okolici sporoča svoje občutke. Pri novorojenčkih je jok večinoma monoton in v joku ni opaziti razlike, če joka zaradi lahkote, utrujenosti, nelagodja … Kasneje, ko je dojenček starejši, vsak starš zna povedati, da se jok njegovega otroka začne razlikovati, glede na njegove potrebe. Hitro lahko ugotovijo, kdaj je dojenček lačen, kdaj zaspan … in tudi kdaj joče kar tako brez razloga, oziroma samo zato, da pritegne pozornost okolice.

Zakaj ne moremo potolažiti dojenčka?

Naloga staršev je, da se na dojenčkov jok odzovejo (ga nahranijo, uspavajo, pomirijo,…). Vendar včasih, kljub vsemu dojenček še vedno ne neha jokati. Dojenček je sit, naspan, previt, vendar še vedno joka. Če ste dojenčku zagotovili vse potrebe, ki jih dojenček ima, zakaj potem še vedno joka? To vprašanje muči vsakega starša, vsaj enkrat v življenju, če ne še večkrat. Vendar se odgovori na to vprašanje razlikujejo od dojenčka do dojenčka. Mogoče neutolažljivo joka, ker si je v celem dnevu nabral že čisto preveč novih vtisov in občutkov, mogoče, ker ne dobi dovolj stimulacije iz okolice, mogoče ima prebavne težave,… . Konec koncev niti ni toliko pomembno zakaj dojenček neutolažljivo joka, če vzroka ne moremo odpraviti. Pomembno je, da v takem trenutku znamo jokajočega dojenčka potolažiti. Vendar to ni lahka naloga.

Ignoriranje joka ni rešitev

Zelo pomembno je, da dojenčka v začetni fazi joka ne pustimo samega in si mislimo, da bo že nehal sam od sebe. To učinkuje le v primerih, ko dojenček joka kadar z jokom želi kaj doseči (temu bi lahko rekli tudi, ko dojenček trenira starše). Velikokrat lahko neutolažljiv jok preprečimo že s tem, da ukrepamo ob prvih znakih nezadovoljstva. Kajti, če bomo dojenčka pustili jokati, se bo jok samo še stopnjeval in dojenček bo vedno bolj razdražen. Kadar pa je dojenček razdražen, so razdraženi tudi starši, ker se čutijo nemočne, ker ne vedo, kako pomiriti svojega jokajočega dojenčka. V takih trenutkih ni prostora za nesigurnost. Otrok čuti neodločnost in se ob tem počuti še slabše.

Ko starši zaslišijo jok svojega dojenčka, ga instinktivno vzamejo v naročje, mu začnejo prigovarjati, ga zibajo in stisnejo k sebi, mu ponudijo dudico,… . Kadar dojenček ni razdražen, se bo ob tem hitro pomiril. Nič drugače pa ne bo, kadar bo močno razdražen. Razlika je le v tem, da tolaženje neutolažljivo jokajočega dojenčka lahko traja in traja. Pomembno je, da ne obupate in se držite metode za katero ste se odločili, kajti če boste svoje odločitve kar naprej spreminjali, bo dojenček še bolj zmeden. Slej ko prej, ko bo dojenček spoznal, da je v varnih rokah, da mu ni hudega, bo prenehal z jokom.

Bodite vztrajni in odločni

Včasih zna tolaženje trajati tudi zelo dolgo časa, saj nekateri dojenčki, ko so razdraženi potrebujejo zelo veliko časa, da se umirijo in zopet začnejo spremljati stvari, ki se dogajajo okoli njih. Pri neutolažljivem joku jih namreč iz tira spravlja prav njihov jok in sploh ne več vzrok zaradi katerega so začeli jokati. V takih primerih je pomembno tudi to, da se v situacijo, ki je nastala, ne vmešavajo vse babice in tete, strici, dedki … vsak s svojo rešitvijo, kajti to stanje le še poslabša.

Da se dojenčka pomiri je najbolje zagotoviti miren prostor in mirne starše. Ker je tolaženje močno jokajočega dojenčka zelo utrudljivo fizično in še bolj psihično, je prav, da se oba starša pri tem izmenjujeta. In takrat ko eden tolaži dojenčka, naj gre drugi v drug prostor ali celo ven, da si resnično spočije "ušesa in glavo" ter si nabere novih moči za nadaljnje tolaženje dojenčka.

Pri vsem tem pa si velja zapomniti, da nič ne traja večno. Kar pomeni, da bo tudi neutolažljiv jok vašega dojenčka slej ko prej prenehal, zato le pogumno in ne obupajte prehitro.