|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Ni razloga, da otrok ne bi bil cepljen

Revija Viva, 24.1.2010
Številne raziskave kažejo, da je cepljenje kljub redkim neželenim učinkom najvarnejši način preprečevanja nalezljivih bolezni.

image
/11


Če ni kroničnih kontraindikacij in akutnih poslabšanj, na primer alergijskih bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis, seneni nahod ali alergija na hrano, in akutnih okužb, ni razloga, da otrok ne bi bil cepljen, pravi.

V Sloveniji ima preventivno zdravstveno varstvo otrok dolgoletno tradicijo. To nam je – skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem otrok ter zdravstveno ozaveščenostjo staršev o pomenu in učinkovitosti cepljenja za zaščito otrok – omogočilo doseči odlične kazalnike zdravstvenega varstva otrok v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je povedala dr. Ajda Cimperman, dr. med., spec. pediatrije, iz zasebne pediatrične ordinacije v Murglah v Ljubljani. Sem spada tudi obvezno cepljenje otrok, ki so mu pri nas naklonjene že generacije staršev. »Zdravstvena izobraženost staršev botruje dejstvu, da lahko v svoji ordinaciji med 1600 vodenimi otroki necepljene preštejem na prste obeh rok, pa še od teh so samo trije povsem necepljeni, drugi pa delno. Kolegi mi zatrjujejo, da jih nimajo niti toliko, kar pripisujem različnemu odnosu med starši in zdravniki njihovih otrok, različni povprečni stopnji izobrazbe in različni socialni strukturi.« Zaradi obveznega cepljenja pri nas skorajda ni več bolezni, kot sta davica in tetanus. Oslovski kašelj se pojavlja le v blagi obliki. S cepljenjem lahko preprečimo tudi otroško paralizo, ošpice in rdečke, zaradi katerih so nekoč otroci ostali invalidi za vse življenje, ali pa mumps, ki povzroča neplodnost. Ko gre za cepljenje, je zelo pomemben človekov čut za skupno dobro, meni sogovornica, saj je pomembna tako imenovana čredna imunost. Ta je odvisna od odstotka precepljenih otrok, ki mora biti kar 90 do 95-odstoten, če želimo, da se povzročitelj bolezni ne razmnožuje več učinkovito.


Kako je v praksi?

»S starši otrok, katerih izbrana pediatrinja sem, skušam že od prvega srečanja vzpostaviti odnos čim večjega vzajemnega zaupanja. Vedo, da si prizadevam predvsem za varovanje zdravja njihovega otroka, pa tudi vseh otrok in odraslih, s katerimi je otrok v stiku. Že ob pregledu novorojenčka jim ponudim zloženko, ki razlaga vprašanja, povezana s cepljenji, ob pregledu dvomesečnega otroka pa napovem začetek cepljenja v starosti treh mesecev. Najpozneje tedaj mi starši zaupajo svoje dvome o cepljenjih, jaz pa jim skušam čimbolj poljudno odgovoriti na vprašanja, ki jih zanimajo. Denimo to, da cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Te še posebno ogrožajo dojenčke in majhne otroke, saj približno do šestega meseca izgubijo zaščito, ki so jo med nosečnostjo dobili od matere.

Hkratno cepljenje proti več boleznim s tako imenovanimi kombiniranimi cepivi zmanjša število potrebnih vbodov in s tem bolečino, hkrati pa je varno in učinkovito.« Zato se nalezljive bolezni, proti katerim cepijo, z izjemo primerov oslovskega kašlja, pri nas že dolgo niso pojavile, se pa v sosednjih državah, v katerih cepljenje ni obvezno, opozarja naša sogovornica.

»Potnikov, ki gredo skozi našo državo, je zaradi novega življenjskega sloga iz dneva v dan več, s tem pa se veča tudi tveganje za vnos nalezljivih bolezni in obolevanje necepljenih ljudi.«


Če starši zavrnejo cepljenje

»Starši, ki zavračajo cepljenje iz nemedicinskih razlogov, so večinoma negotovi in prestrašeni zaradi medijskega poročanja o dozdevnih neželenih učinkih cepljenj po svetu in pri nas, nekateri pa tudi zaradi lastnih sklepov, do katerih so prišli na osnovi izkušenj sorodnikov in znancev, ki jih upravičeno ali neupravičeno pripisujejo cepljenjem.« Starši o teh argumentih večinoma prebirajo na spletu in v časopisih ali pa se zanašajo celo na podatke iz rumenega tiska. Nekaj jih je tudi članov ali vsaj somišljenikov društev, ki nasprotujejo cepljenju, pravi sogovornica. »Skrbi jih, ker otroke cepimo tako zgodaj in proti toliko boleznim hkrati, češ da še nimajo razvitega obrambnega odgovora; nepotrebno se jim zdi cepljenje proti boleznim, ki jih pri nas že dolgo ni več; skrbi jih, da bo otrok bolj nagnjen k alergijam; sprašujejo, kako vemo, da so cepiva varna, če pa naj bi bila polna zdravju škodljivih dodatkov. Kot dokaz vedno navajajo podatke, ki izvirajo iz neznanstveno opravljenih raziskav.« Toda starši, ki zavračajo cepljenje, se vedno premislijo, če otrok pozneje zboli za nalezljivo boleznijo, pove naša sogovornica: »Takšen primer sem imela pri družini iz Nemčije. Mati je zaradi zaupanja v homeopatsko cepivo zavračala cepljenje, pozneje pa so njeni trije otroci zboleli za oslovskim kašljem. Starejša otroka, ki sta bila že šolarja, sta se zdravila ambulantno z antibiotiki, dojenčica pa je zapadla v tako hudo dihalno stisko, da je bila dolgo v bolnišnici, v prvih dneh bolezni pa je bila celo v smrtni nevarnosti. Po ozdravitvi je mati sama prosila za cepljenje po programu.«


CEPLJENJE PROTI ROTAVIRUSOM IN VNETJU SREDNJEGA UŠESA?

Pri nas imajo starši že tretje leto možnost dodatnih cepljenj proti rotavirusom in pnevmokokom. »V moji ordinaciji je delež otrok, cepljenih proti rotavirusom približno 65-odstoten, proti pnevmokokom pa je cepljenih 40 odstotkov otrok. Pogosta ovira je visoka cena cepiv. Z rotavirusno drisko so starši bolje seznanjeni zaradi njene pogostosti in hitrega širjenja med otroki v vrtcih. Upam, da se bodo za pnevmokokno cepivo odločali še pogosteje, saj ne varuje samo pred resda redkimi življenje ogrožajočimi boleznimi (gnojni meningitis, sepsa, pljučnica), temveč tudi pred pogosto obliko gnojnega vnetja ušes,« pove dr. Cimperman. Ta skupina obolenj zelo povečuje izdatke za zdravstveno varstvo, zlasti med otroki od prvega do tretjega leta, ki obiskujejo vrtec, poleg tega zahteva zdravljenje z antibiotiki, na katere so bakterije vse odpornejše. Zato je v številnih razvitih državah cepivo proti pnevmokokom že na seznamu rednih cepljenj.


Vir: VIVA

PRILOGA • NOVEMBER 2009, številka 192, leto XVII

O spanju in uspavanju
Namesto, da bi poslušali sebe in otroka, se preveč pogosto zanašamo na mnenje strokovnjakov, sorodnikov in znancev. Le r...
5
Nov inkubator in EEG za pomoč nedonošenčkom
Spar Slovenija je s pomočjo zbranih prispevkov v sklopu dobrodelne akcije »Sparovi utrinki sreče« kupil in predal dve na...
4
Prva kašica za dojenčke iz soparjene zelen...
Preverite, kako dojenčku pripraviti kašico iz soparjene zelenjave, ki na tak način ohrani največ hranil.
4
Vsi štirje otroci so vegetarijanci
Pogovarjali smo se z Jasmino Kozina Praprotnik - antropologinjo, strastno tekačico, avtorico knjige Bela dama, ženo teka...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Vneta ritka - plenični izpuščaj
Dojenčkova koža je izjemno nežna in občutljiva, zato potrebuje posebno nego. Še posebej na predelih, kjer je dalj časa i...
Atopijski dermatitis: Kako ga prepoznamo?
Kaj je atopijski dermatitis, kako ga prepoznamo? Kako ga zdravimo in zakaj je ta bolezen v porastu?