Za to, da se zaveš, da imaš v roki palico, so potrebna leta učenja, pozitivne podpore, volje in želje po uspehu. Vse to pa nam lahko nudi le spodbudno okolje in pomoč ljudi, ki nas obdajajo. (Foto: Osebni arhiv)

/11 /11

Že kot mlada mamica sem poslušala tiste prežvečene misli, kot je Ne dajaj jim rib, raje jih nauči loviti ribe. Ki jih še danes kot babica doživljam z mešanimi občutki.

Sama sem kot otrok živela v urejeni družini z ljubečimi in skrbnimi starši ter dvema sestrama, s katerima se imamo še vedno neizmerno rade.

V življenju smo imeli praktično vse: elektriko, barvni televizor, zmeraj dober avtomobil (tisto klasično stoenko) in vikend, vsako leto smo hodili na morje, vmes pa tudi na krajše izlete.

Pa vendar ne morem reči, da smo bile hčerke kakor koli razvajene.

Nikakor. 

Ko sem kot 22-letna študentka zanosila, nisem razmišljala o posledicah, ki so sledile rojstvu hčerke Anje. Po eni strani sem se sicer zavedala obveznosti materinstva, toda po drugi strani sem bila še vedno zelo mlada, razigrana in navihana mlada ženska.

Prišel je trenutek tik pred porodom, ko sem se želela čez noč osamosvojiti. Hotela sem sama vzgajati svojega otroka, biti skrbna gospodinja in partnerka - vse to me je vse bolj navdihovalo. Celemu svetu sem želela dokazati, da tudi jaz zmorem.

Vendar ...

23-letna Moderna babi s hčerko Anjo (FOTO:Osebni arhiv)

Takoj po porodu sva se s partnerjem preselila v hišo, kjer ni bilo ne kopalnice, ne stranišča in ne pralnega stroja. Umivati sem se morala kar v lavorju, na stranišče sem hodila na dvorišče, kjer je bil postavljen wc na štrbunk, pleničke pa sem prala na štedilniku.

Pa mi ni bilo težko, saj sem poleg partnerja in hčerke ob sebi imela ljudi, ki so me imeli radi in mi pomagali. Skoraj vsak teden sem hodila domov, kjer sem oprala umazano perilo, in ker nisem imela denarja za dojenčkova nova oblačila ter opremo, sem vse potrebno dobila od sestre in najboljše prijateljice. Hvaležna sem jima bila do neba, saj si sama nisem mogla privoščiti niti litra dobrega soka.  

S štipendijo, s katero sem nas vse tri preživljala, je bilo namreč zares zelo težko. Starši, ki so mi bili zmeraj v oporo, so mi zato pomagali tudi finančno. Brez njih si takrat nisem mogla predstavljati svojega življenja, saj so mi poleg denarja pomagali tudi tako, da so mi nosili hrano in pijačo ter mi pomagali skrbeti, da je bil moj dom takšen, kot sem si ga želela.

Ker sem rodila na polovici študija, ki sem ga seveda želela dokončati, sva se s partnerjem odločila, da se za nekaj časa vrnem domov. Teh nekaj časa se je sicer razvleklo na meseca in leta, toda v tem času sem se še kot študentka zaposlila, saj sem hčerki želela zagotoviti čim lepše otroštvo. Mami, ki je bila za hči ne le babica, temveč hkrati tudi druga mama, sem neizmerno hvaležna, da mi je v teh težkih trenutkih stala ob strani in v času moje službe skrbela za hči.

Po zaključku študija sva se s partnerjem znova preselila na svoje. Bilo je veliko lažje, saj sem sama imela službo, pa tudi partner je odprl svoje podjetje, ki mu je prinašalo prihodke.

Kaj pa danes? Danes imam vse, kar sem si kadar koli želela: svojo hišo, vrt, sadovnjak, travnik, živali in predvsem zdravje. Materialno si lahko privoščim tako rekoč vse. Veliko potujem ter raziskujem naravo, ljudi in življenje nasploh. Vsak dan se trudim misli usmerjati v dobro in na prihodnost gledam pozitivno.

Glede zgoraj omenjenih prežvečenih misli Ne dajaj jim rib, raje jih nauči loviti ribe, ki jih tudi danes še vedno pogosto slišim, pa imam svoje mnenje. V določenem trenutku lahko rečem, da je rek utemeljen, toda že v naslednjem pa zelo dobro razumem stiske ljudi, iz katerih se le s težavo izvlečejo.

Sama zelo dobro vem, da ni enostavno loviti rib, če nimaš niti palice.

Za to, da se zaveš, da imaš v roki palico, so namreč potrebna leta učenja, pozitivne podpore, volje in želje po uspehu. Vse to pa nam lahko nudi le spodbudno okolje in pomoč ljudi, ki nas obdajajo.

Ravno zaradi tega sem odločena pomagati drugim in tako vsaj nekomu pričarati kanček upanja na tem svetu. Ker vem, kako zelo je včasih potrebno tudi to, da ti kdo podari kakšno ribo.

Moderna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing.

Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.