|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokončno odločiš, se seznani s posledicami te odločitve.
V kolikor potrdiš svojo odločitev, da odstopiš, bomo v tvoj spletni brskalnik namestili piškotek, ki nam bo omogočil, da te ob vsakem obisku do vključno 13. novembra 2014 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane točke in žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

www.vzajemci.com, 24.1.2010
Bolniški stalež ali začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali zunaj dela, nege ali spremstva bolnega družinskega člana oziroma izolacije je pomemben kazalec zdravstvenega stanja delavcev.

image
/11


Odsotnost je lahko začasna ali trajna. Vsak dan bolniške odsotnosti zaposlenega mora odobriti njegov osebni zdravnik, ki deluje v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trajno nezmožnost za delo ocenjujejo invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na bolniško odsotnost delavcev vplivajo poleg objektivnega zdravstvenega stanja še številni drugi dejavniki iz domačega, delovnega pa tudi širšega življenjskega okolja. Velik vpliv na odsotnost delavcev z dela imajo razmere na delovnem mestu.
 
 
 
 
Po odstotku vzrokov bolniškega staleža prevladujejo bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve zunaj dela ter poškodbe in zastrupitve pri delu. Pri ženskah so pogost razlog izostajanja z dela tudi nosečnosti ter bolezni v porodnem in poporodnem obdobju.
 
Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, na odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje. Sedanja ureditev v Sloveniji, kjer je raven socialne varnosti v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni v primerjavi z državami Evropske unije kar previsoka, je za delavce sicer ugodna, vendar pa je tudi eden izmed razlogov, da delavci nimajo zadostnega motiva za čim hitrejše okrevanje in vrnitev na delo.
 
Obseg in trajanje bolniških odsotnosti v Sloveniji se po podatkih ZZZS vztrajno povečujeta, tako za odsotnosti do 30 dni kot tiste nad 30 dni. Bolniška odsotnost, katere trajanje ne presega 30 dni, gre v celoti v breme delodajalca, najpogostejši razlogi zadržanosti pa so bolezni in poškodbe izven dela. Povprečna dolžina trajanja v zadnjem letu znaša 9,6 dneva. V breme Zavoda pa gre vsaka bolniška odsotnost, ki traja neprekinjeno več kot 30 dni ali kadar je razlog za bolniško odsotnost nega. Ta je tudi najpogostejši razlog zadržanosti, sledijo bolezni in poškodbe izven dela. Povprečna dolžina trajanja odsotnosti iz razloga nege znaša 4,2 dni, iz razloga bolezni in poškodb izven dela pa je 72 dni. 
 

 
Nadomestilo plače
 
Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
 
Začasno zadržanost od dela ugotavlja na prvi stopnji imenovani zdravnik Zavoda. Imenovani zdravnik odloča:

1.      o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik;

2.      o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni.
Družinski člani so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje preko zavarovancev kot nosilcev zavarovanja, če ne izpolnjujejo pogojev, da bi bili sami zavarovanci.
 
Kot družinski člani zavarovanca so lahko zavarovani ožji družinski člani, npr. zakonec in otroci (zakonski in nezakonski otroci ter posvojenci), ter širši družinski člani, npr. pastorki, ki jih zavarovanec preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev (za otroka brez staršev se šteje tudi otrok, ki ima starše, a so straši popolnoma in trajno nezmožni za delo ali če zaradi drugih okoliščin ne morejo skrbeti za otroka in ga preživljati), ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, starši (oče in mati, očim in mačeha, posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno ali popolnoma nezmožni za delo.
 
Otrok je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja. Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga zavarovanec preživlja.
 
Po trenutno veljavni zakonodaji ima delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana (bolniška odsotnost z dela) pravico do nadomestila plače, neodvisno od trajanja zavarovanja ob nastopu razloga za bolniško.
 
 
 

Višina nadomestila je odvisna od razloga bolniške
in znaša:
 
-       100 % osnove za primer poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega
tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik,

-       90 % osnove za primer bolezni,

-       80 % osnove za primer poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.
Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila oz. povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Osnova se valorizira skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v RS.
 
Nadomestilo ne more biti nižje od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oz. od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
 
Delavec, ki na podlagi mnenja osebnega zdravnika oz. zdravniške komisije dela skrajšan delovni čas (je delno na bolniški), za dejansko opravljeno delo prejme plačo, za preostanek do polnega delovnega časa pa ima pravico do nadomestila plače. Če v tem času koristi letni dopust, se mu pri obračunu plače upošteva en dan dopusta za čas, ko bi sicer delal, bolniška pa za preostali čas do polnega delovnega časa.
 
Delavec ima pravico do koriščenja celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Nega ožjih družinskih članov 
 
Omenili smo že, da bolniško odsotnost z dela do 30 dni odobri osebni zdravnik. V primeru podaljševanja pa odloča zdravniška komisija pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če je delavec na bolniški zaradi nege ožjega družinskega člana, mu pripada pravica do nadomestila plače največ 7 delovnih dni za posamezen primer, za otroke do 7. leta starosti ali zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka do 18. leta starosti pa največ 15 delovnih dni za posamezen primer. Odsotnost v teh primerih lahko osebni zdravnik izjemoma podaljša do največ 30 delovnih dni, na predlog strokovnega kolegija KC Ljubljana – Pediatrične klinike pa tudi več.
 
V pripravi naj bi že bile spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi prinesle bistveno zmanjšanje pravic zaposlenih v zvezi z bolniško odsotnostjo z dela. Predvsem naj bi se zmanjšala višina denarnega nadomestila in omejilo trajanje te pravice.
 
Prispevke na temo družinskih financ pripravljamo skupaj s spletnim portalom www.vzajemci.com, na katerem lahko najdete še več finančnih nasvetov. Če imate konkretno vprašanje, ki zadeva družinske finance, pa nam pošljite svoje vprašanje na info@ringaraja.net ali ga objavite na forumu (Forum – Partnerstvo – Finančne dileme starševstva) z oznako 'Vprašanje za strokovnjaka' in finančni svetovalci iz Vzajemcev vam bodo nanj z veseljem odgovorili, mi pa bomo odgovor objavili v rubriki Družinske finance in na forumu.

 

 

 

 

 

 

 

Izplačan bo dodatek za veliko družino
Danes, 14. aprila 2015, bo izplačan dodatek za veliko družino več kot 22 tisočim družinam.
4
Nosečnica in brezposelnost
Kam se lahko po pomoč obrne ženska, ki je brezposelna in zanosi? Ji pripada denarna pomoč? Kaj lahko stori nosečnica, ki...
3
Cenejše gostovanje za klice iz tujine
Cene gostovanja za mobilno telefonijo v tujini se znižujejo in približujejo ničli, vendar je potrebno v tujini biti skra...
3
5 kriterijev izbora primernega vzajemnega ...
Ker gre pri varčevanju v vzajemnih skladih največkrat za dolgoročno naložbo, je še toliko pomembneje, da je odločitev o ...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Nosečnice na delu
Nosečnost je normalen del življenja in ni bolezen. Imajo pa nosečnice na delu pravice do posebnega varstva.
Družina in materinstvo
V prispevku preberite katere družinske prejemke lahko uveljavjate pri centru za socialno delo.




kupovanje vozička
chebeltza

Bi kupili nov voziček priznane znamke, pod drugim imenom ter po ugodnejši ceni (npr. pliko p3. namesto od peg perego, od mamas and papas ali sleepy feet?

da (37%)

ne (10%)

ne vem (7%)

odvisno od cene (13%)

odvisno od modela ter opreme (25%)

ne potrebujemo več vozička (8%)


Število vseh glasov: 470

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!