/11 /11

Gaj ima prijatelja, ki je pri svojih dveh letih že pravi govorec. Z njim se lahko čisto normalno pogovarjam, saj zna tvoriti že cele stavke. Prav prisrčen je tudi zaradi svojega poznavanja različnih delovnih orodij. Zadnjič smo se prijetno nasmejali, ko je rekel: »Tam pa s fleksarico delajo.« Še posebej beseda 'fleksarica' je pri tako malem otroku zvenela zelo prisrčno.

Vsak starš bi se moral zavedati, da razvoj govora pri otrocih poteka zelo različno. Nekateri začnejo govoriti že ko upihnejo prvo svečko, spet drugi raje še malo počakajo. Vendar nič zato, ko bodo v srednji šoli urili svoj besedni zaklad jih nihče ne bo vprašal, kdaj so začeli govoriti.

Mali govorec

Moj mali otročiček sodi med mlajše govorce. Lahko bi rekla, da je glede tega precej po mamici. Prava mala klepetulja. Bolj kot tiste osnovne, mu ležijo težje besede. Njegove prve prave besede sicer niso bile nič nevsakdanjega, so pa segle globoko do srca. Nikoli ne bom pozabila blaženega občutka topline, ko me je prvič poklical mami. Tudi oči, dedi, babi so porajale enake občutke pri tistih, ki so jim bile namenjene. Še posebej slednje zelo rad ponavlja, med Gajev najbolj priljubljene pa sodijo tudi dudi, deka in kuči po njegovo - v prevodu ključi. Ne mine dan, da nas z din don ne bi opozoril na cerkveni zvon.

Že kar lep čas zna Gaj dobro povedati tudi svoje želje oziroma dejanja:

-        Sam jevedno pogosteje na seznamu, njen pomen pa je, seveda, da želi določeno stvar opraviti sam.

-        Pit nama sporoči, kadar je žejen.

-        Mleko je rezervirano le za zvečer in ponoči. Mleko pa nikakor ni enako pit. To sem se naučila, ko me je neko noč prosil za pit, jaz pa sem mu tako kot vedno doslej ponudila mleko. »Ne, ne, pit,« me je opomnil. Po nekaj požirkih čaja sem videla, da dobro ve kaj potrebuje. In ko reče mleko tudi zares tako misli.

-        Papat nas opozori, kadar je lačen.Pa pa po navadi pozdravi osebo od katere se poslavlja.

-        Kaka nam včasih namigne, da je potrebno zamenjati pleničko.

-        Guni guni pomeni, da bi se rad guncal. Ravno danes je na gugalnici izpopolnjeval svoje znanje. »Guga … guca … guna …« se je trudil pravilno izreči besedo gunca.

Don pomeni dol in od nas zahteva hitro reakcijo.

Zelo navdušen je tudi nad trator, kar v prevodu seveda pomeni traktor. V bistvu bi lahko napisala že pravi mali slovar, ki ga bližnji niti ne potrebujemo več. V njem bi se znašle še sledeče besede: baba (bager), pata (lopata), binki (balinčki), par (lopar), teni (tenis), kamni, Izi (Easy), Doni (Dona), kužki, muci, ptič, hiša, bana (Ljubljana ali pa banana).

Obvladanje tujih jezikov

Moja razigrana klepetulja pa ne govori le slovenščine, temveč tudi tuj jezik. Ne le besede, cele stavke zna povedati. Na žalost pa nikakor ne morem določiti, v katerem jeziku govori, saj uporablja prav posebno narečje. Lahko bi bil kateri izmed azijskih jezikov. Najbolj podobno mi zveni japonščini. Malo za šalo, sedaj pa še malo za res … Naučil se je že svojo prvo angleško besedo. V trgovini smo dobili magnetke s slikicami in med odpiranjem mu je očka rekel: »Poglej Gaj, tole je pa donkey.« Mala spužvica je takoj ponovila besedico in si jo tudi zapomnila. Prav prisrčno je bilo, ko mu je babi, ki ne govori angleško, pokazala enako slikico in je besedico ponovil: »Ne Gaj, to ni donkey. To je osliček.« Z Matejem sva se prisrčno namuznila in jo poučila o prevodu besede.

Prva prepovedana beseda

Med besednim zakladom večine otrok se prej ali slej znajde tudi »ne bodi jo treba« besedica. In čeprav v naši družini govorimo lepo, še posebej pred otrokom, tudi nam kdaj uide kakšna prepovedala beseda. Sicer pa jih lahko otrok sliši kjerkoli, vsi pa tudi vemo, da kar je prepovedano, je še toliko bolj zanimivo.

Tudi moj sinko se je že naučil prve takšne besedice. No, na srečo le njen del, kar vse skupaj malenkost ublaži. Ko bi le videli, kako ponosen je bil, da zna nekaj novega. Pravzaprav mu je bilo tako zabavno, da jo je ponavljal kar ves dan. In moji občutki? Jah, nič kaj prijetno se nisem počutila, ko sem ga poslušala. Pravzaprav mi je bilo nerodno in bala sem se, da bi jo izrekel še pred kom drugim. Tako sladko malo bitjece … ne, res mu ne pašejo tovrstne besede. Takšna situacija zahteva premišljeno rešitev. Dobro sem se zavedala, da bo le še slabše, če ga opozorim, da je ne sme več uporabljati. Mali navihanček bi jo le še z večjim veseljem ponavljal, zato sem ga tokrat preprosto preslišala. In rezultat: naslednji dan je bila že pozabljena.

Ko lepa beseda zveni kot »prepovedana«

Igra črk včasih povzroči, da tudi čisto normalne besede zvenijo kot prepovedane. In ne boste verjeli, kje jih otrok pobere! Pri svojih govorečih igračah, ki jih danes vsi dobro poznamo. S pritiskom na gumb in igrača pove besedo. In če je to beseda ptička, ki jo otrok ponovi tako, da pri tem izpusti ključno črko »t«, dobi sicer zelo lepa beseda čisto drugačen pomen. »Ali sem prav slišala?« sem se vprašala in Matej se je začel smejati. »Kje pa je slišal to besedo?« sem bila presenečena in kar malo zaskrbljena. Šele ko se je Gaj ponovno vrnil k svoji igrači in pritisnil na gumb, se mi je posvetilo. No ja, v tem primeru pač ne moremo nič pomagati. J